Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Prenova Regionalne razdelitve krajinskih tipov in izjemnih krajin v Sloveniji ter njihova digitalizacija

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.08.00  Družboslovje  Urbanizem   

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
Ključne besede
Krajina, regionalizacija, tipologija, prepoznavnost krajine, izjemne krajine, krajinske prvine, digitalizacija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
2.345,32
A''
401,24
A'
1.279,04
A1/2
1.425
CI10
1.066
CImax
314
h10
15
A1
8,3
A3
6,14
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 08. december 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  59  992  908  15,39 
Scopus  71  1.168  1.080  15,21 
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  38159  dr. Tadej Bevk  Urbanizem  Raziskovalec  2021 - 2022  46 
2.  16378  dr. Mojca Golobič  Urbanizem  Vodja projekta/programa  2021 - 2022  453 
3.  24125  mag. Irena Hočevar  Urbanizem  Raziskovalec  2021 - 2022  18 
4.  12798  mag. Jelka Hudoklin  Urejanje krajine  Raziskovalec  2021 - 2022  188 
5.  25640  dr. Žiga Kokalj  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2022  346 
6.  51864  Barbara Kostanjšek  Urbanizem  Mladi raziskovalec  2021 - 2022  38 
7.  54049  Manca Krošelj  Urejanje krajine  Raziskovalec  2021 - 2022  65 
8.  25009  dr. Nadja Penko Seidl  Urbanizem  Raziskovalec  2021 - 2022  98 
9.  50163  dr. Tomaž Pipan  Urbanizem  Raziskovalec  2021 - 2022  93 
10.  14773  Suzana Simič  Urbanizem  Raziskovalec  2021 - 2022  52 
11.  50575  Liza Stančič  Geografija  Mladi raziskovalec  2021 - 2022  34 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  63.852 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.648 
3.  2013  ACER Prostorsko načrtovanje,projektiranje in varstvo okolja Novo mesto, d.o.o.  Novo mesto  5609038  202 
Povzetek
K dejavnostim na področju krajine Slovenijo zavezujejo mednarodni dokumenti; zlasti Evropska konvencija o krajini; ohranjanje krajine in biotske pestrosti pa je eden od ciljev Skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020. Krajina kot nosilka nacionalne identitete in razvojni vir je navedena tudi v mnogih nacionalnih strateških dokumentih (npr. Strategija prostorskega razvoja Slovenije, predlog SPRS2050, Strateški okvir razvoja slovenskega kmetijstva, pridelave hrane in podeželja; Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021). Prostorska zakonodaja (Zakon o urejanju prostora ZUrep-2 in predlog ZUreP-3) pa nalaga pripravo strokovnih podlag in smernic Nosilcu urejanja prostora na področje krajine, to je MOP. Strokovno gradivo na področju krajin je bilo pripravljeno konec prejšnjega stoletja; Strategija varstva krajine z izjemnimi krajinami (Ogrin in sod., 1996 in 1997) ter Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji (Marušič in sod., 1998). Z izdelavo teh študij je bila Slovenija ena prvih evropskih držav, ki je prepoznala in ovrednotila svojo krajino. To delo se kasneje ni sistematično nadaljevalo, prav tako se te vsebine niso prevedle v formalne instrumente za načrtovanje ali upravljanje prostora. Seznam izjemnih krajin je bil vključen v Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije leta 2004, in tako kot Regionalna razdelitev krajinskih tipov od tedaj ni bil posodobljen. Zaradi številnih sprememb slovenske krajine ugotovitve niso več veljavne, razvoj novih metod za zajem in analizo podatkov pa je omogočil tudi boljše metodološke pristope. Za krajinska območja pomembna za nacionalno prepoznavnost, ki so prav tako vsebina SPRS2004, je bila v letu 2020 pripravljena prenovljena in testirana metoda za določanje prepoznavnosti krajin, vendar ni bil opravljen prostorski zajem teh območij (Golobič in sod., 2020). Krajinske prvine, pomembne za ohranjanje biotske pestrosti so bile določene v letu 2015 (Golobič in sod.), zajem teh prvin prav tako še ni bil opravljen. Namen naloge je pripraviti temeljne strokovne podlage na področju krajine, tako vsebine kot tudi podatkovne sloje območij in krajinskih prvin v izjemnih krajinah v informacijskem sistemu. Rezultati naloge bodo: Metodologija vsebinske posodobitve regionalizacije krajinskih tipov in izjemnih krajin z izvedbenimi protokoli in viri podatkov, Posodobljena regionalizacija krajinskih tipov Slovenije z opredeljenimi cilji kakovosti krajin, Posodobljen nabor izjemnih krajin in območij nacionalne prepoznavnosti krajine, Predlog ukrepov za preprečitev neželenih sprememb v prihodnje ter usmeritve za varstvo in razvoj v okviru instrumentov ključnih javnih politik na področju varstva, upravljanja in načrtovanja krajin, Merila za opredeljevanje izjemnih krajin in območij prepoznavnosti na regionalni in lokalni ravni, Klasifikacija, zajem in priprava podatkovnega sloja krajinskih prvin na območjih izjemnih krajin. Prostorski podatkovni sloji v vektorski obliki bodo primerni za vključitev v prostorski informacijski sistem. Z izvedbo naloge bomo v Sloveniji dobili posodobljeno, vsebinsko ažurno in metodološko sodobno strokovno podlago za krajino, potrebno za izvajanje krajinske politike skozi vključevanje krajine v resorne politike in prostorske akte na regionalni in lokalni ravni ter za presojo vplivov planov, programov in projektov na krajino. V nalogi bomo povezali širok nabor strokovnjakov na področju raziskovanja, varstva in upravljanja krajin, uporabili sodobne tehnologije za zajem in analizo podatkov ter odprt in sodelovalen pristop različnih deležnikov; tako raziskovalcev kot tudi uporabnikov rezultatov. Na ta način bomo zagotovili, da bodo rezultati plod najboljšega, mednarodno primerljivega znanja na tem področju in da bodo uporabni v oblikovanju instrumentov za varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno