Projekti / Programi
Razvoj metodologije za izračun visokovodnih valov na podlagi ekstremnih padavinskih dogodkov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.20.00 |
Tehnika |
Vodarstvo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.07 |
Tehniške in tehnološke vede |
Okoljsko inženirstvo |
Projektni hidrogrami, ekstremne padavine, hidrološko modeliranje, poplave, projektiranje
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
35409 |
dr. Nejc Bezak |
Vodarstvo |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
334 |
| 2. |
38531 |
dr. Klaudija Lebar |
Vodarstvo |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
126 |
| 3. |
08245 |
dr. Matjaž Mikoš |
Vodarstvo |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
1.554 |
| 4. |
24342 |
dr. Simon Rusjan |
Vodarstvo |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
305 |
| 5. |
16258 |
dr. Mojca Šraj |
Vodarstvo |
Vodja |
2021 - 2023 |
754 |
Organizacije (1)
Povzetek
Številni praktični inženirski problemi, s katerimi se srečujemo pri posegih v prostor, še posebej pri umeščanju različnih objektov v prostor in pri zagotavljanju varstva pred poplavami zahtevajo v procesu načrtovanja tudi podatek o t.i. projektnih pretokih oziroma projektnih hidrogramih. Določitev projektnih pretokov oz. hidrogramov pa ni enoznačna. V slovenski hidrotehnični/vodarski praksi se še vedno zelo pogosto za določitev projektnih pretokov uporabljajo preproste empirične enačbe. Izdelava t.i. verjetnostnih analiz visokih vod, s katerimi določamo povezavo med projektnimi pretoki in povratnimi dobami na osnovi merjenih podatkov o pretokih z vodomernih postaj, pa nam poda samo konične pretoke, ne pa tudi drugih karakteristik poplavnih valov, ki so nujni za verodostojne rezultate hidravličnih modelov ter nadaljnje inženirske aplikacije. Uporaba umerjenih in preverjenih hidroloških modelov ali postopkov regionalizacije projektnih pretokov oz. hidrogramov je v slovenski hidrološki praksi še vedno redka. Poleg vsega naštetega se v procesu določanja projektnih pretokov oziroma hidrogramov skoraj nikoli ne upošteva negotovosti oziroma vsaj variabilnosti zaradi prisotnih negotovosti. Ne smemo pa pozabiti tudi na upoštevanje podnebnih sprememb. Zaradi vsega navedenega je v slovensko hidrotehnično/vodarsko prakso nujno potrebno vpeljati naprednejše hidrološke metode določanja projektnih pretokov/hidrogramov, ki bodo zmanjšale negotovosti v procesu projektiranja. Glavni cilj predlaganega ciljnega raziskovalnega projekta je torej opredeliti metodologijo za izračun poplavnih valov rek (t.i. projektnih hidrogramov) v Sloveniji na podlagi izkušenj, tujih praks in ustrezne tuje strokovne literature. Predlagana bo ustrezna metodologija za določanje projektnih pretokov oziroma projektnih hidrogramov v primeru, ko so merjeni podatki o pretokih na razpolago, kot tudi v primeru, ko podatki o pretokih niso na razpolago (npr. podporečja, gorvodno od vodomerne postaje), torej tako na podlagi podatkov o merjenih pretokih/hidrogramih na vodomernih postajah kot na podlagi podatkov o projektnih padavinah z uporabo umerjenega in preverjenega hidrološkega modela. V obeh primerih bo predstavljena tudi metodologija za oceno negotovosti oziroma naravne variabilnosti. Vsi koraki metodologije bodo predstavljeni z uporabo praktičnih primerov. Predlog metodologije bo predstavljen strokovnim ustanovam, ki delujejo na področju hidrologije v Sloveniji. Predlagana metodologija, kot rezultat projekta, bo stroki v podporo pri določanju projektnih pretokov oziroma hidrogramov, ki so nujno potrebni za verodostojnejše rezultate hidravličnih modelov in ustrezno načrtovanje in umeščanje ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti v prostoru.
