Projekti / Programi
Učinkovit pritožbeni mehanizem nad delom občinskih redarjev, varnostnikov in detektivov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
Nadzor, pritožba, pritožbeni mehanizem/postopek, občinski redarji, zasebni varnostniki, detektivi, policisti, javnost
Raziskovalci (4)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
38301 |
dr. Miha Dvojmoč |
Pravo |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
723 |
| 2. |
33280 |
dr. Maja Modic |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
257 |
| 3. |
17049 |
dr. Andrej Sotlar |
Politične vede |
Vodja |
2021 - 2023 |
596 |
| 4. |
26240 |
Bernardka Tominc |
Politične vede |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
162 |
Organizacije (1)
Povzetek
Institucije, ki imajo policijsko/varnostno/nadzorstveno vlogo, razpolagajo s pooblastili, s katerimi posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine. Da ne bi prihajalo do zlorab, mora biti nad njimi vzpostavljen ustrezen nadzor, ki ne pomeni samo nadzora države, ampak mora biti vzpostavljen tudi ustrezen mehanizem, skozi katerega se lahko posamezniki, ki menijo, da so jim bile z uveljavljanjem (represivnih) pooblastil, kršene njihove pravice in prizadeto dostojanstvo, vložijo pritožbo, ki je obravnavana učinkovito in nepristransko. Pogoj za to je obstoj neodvisnega in transparentnega pritožbenega postopka, v katerem lahko sodeluje tako pritožnik kot predstavnik javnosti. Represivna pooblastila so tipična za organizacije, ki izvajajo policijsko dejavnost. Danes to niso več samo državne/javne (npr. policija), ampak tudi lokalne/javne (npr. občinsko redarstvo) in zasebne organizacije (npr. zasebnovarnostna podjeta in detektivske agencije). Tako redarji kot varnostniki in detektivi razpolagajo s precejšnjimi pooblastili/ukrepi/upravičenji in z njimi vsakodnevno omejujejo pravice posameznikov, s katerimi prihajajo v stik. Čeprav so ta pooblastila precej podobna tistim, ki jih imajo policisti, pa nadzor nad njimi ni tako celovit, kar se kaže tudi v neobstoju primerljivih pritožbenih postopkov, preko katerih bi se lahko posamezniki pritožili zoper ravnanje občinskih redarjev, varnostnikov ali detektivov, za katere bi menili, da so jim kršili njihove pravice in dostojanstvo. Analiza obstoječih pritožbenih postopkov zoper redarje, varnostnike in detektive v RS pokaže, da imajo ti pomanjkljivosti, ki se nanašajo predvsem na neodvisnost organa, ki vodi postopek, možnost sodelovanja pritožnika v postopku in prisotnost javnosti. To je spričo nabora in primerljivosti pooblastil policistov s pooblastili redarjev, ukrepov in sredstev varnostnikov ter upravičenj detektivov, milo rečeno presenetljivo, ne glede na prostor (javni, zasebni), kjer se pooblastila izvajajo. Enaki oz. podobni posegi v človekove pravice in svoboščine namreč terjajo tudi enake ali podobne mehanizme za njihovo obravnavo. Ali z drugimi besedami - pravzaprav je vseeno, kdo je posamezniku posegel v njegove pravice, pomembno je le, da si ta zasluži enakopravno obravnavo tistih posegov, za katere ocenjuje, da predstavljajo kršenje njegovih pravic in dostojanstva. Raziskovalni projekt bo sledil razpisanim ciljem in med drugim odgovoril na naslednja vprašanja: kakšen je pomen uvedbe pritožbenega postopka zoper občinske redarje, varnostnike in detektive z vidika varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin; kakšen nadzor nad navedenimi represivnimi subjekti bi bil najučinkovitejši za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; in kakšne so možnosti za poenotenje standardov pritožbenih mehanizmov pri neupravičenih in prekomernih posegih v človekove pravice in dostojanstvo s strani drugih represivnih subjektov po vzoru pritožbenega mehanizma zoper policijo. Odgovore na vprašanja bomo dobili skozi raziskovanje v več fazah oz. delovnih svežnjih. Teoretični konceptualizaciji nadzorstvenih in pritožbenih mehanizmov nad represivnimi institucijami bo sledila pravna in vsebinska analiza obstoječih pritožbenih mehanizmov nad občinskimi redarji, varnostniki in detektivi, pa tudi policisti v RS, v nadaljevanju pa bo izvedena mednarodna komparativna analiza. Empirična raziskava bo pokazala pomanjkljivosti obstoječe ureditve in nakazala možne izboljšave oziroma oblikovanja novega modela pritožbenega mehanizma. Predlog novega modela bo deležen še preverbe oziroma testiranja preko fokusne skupine strokovnjakov, čemur bo sledila široka diseminacija ugotovitev. Končni rezultat projekta bo predlog modela pritožbenega mehanizma, ki bo temeljil na načelih institucionalne in hierarhične ločenosti nadzorne institucije od subjektov, ki jih nadzira, na načelih neodvisnosti, transparentnosti in nepristranskosti ter na načelih vključenosti pritožnika in javnosti.
