Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Celostna ocena trajnostnosti kritičnih surovin - odpravljanje vrzeli in razvoj novih metodoloških pristopov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   

Koda Veda Področje
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
kritične surovine, analiza življenjskega cikla, trajnostnost, reciklaža
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
2.434,05
A''
510,02
A'
1.011,8
A1/2
1.551,88
CI10
3.366
CImax
256
h10
32
A1
8,53
A3
14,79
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 25. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  209  3.853  3.418  16,35 
Scopus  237  4.455  3.940  16,62 
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  53261  Ana Brodar  Gradbeništvo  Raziskovalec  2021 
2.  10749  dr. Marko Gerbec  Kemija  Raziskovalec  2021 - 2024  247 
3.  54949  Anja Ilenič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2021 - 2024  26 
4.  11278  dr. Robert Kocjančič  Kemija  Raziskovalec  2021 - 2024  95 
5.  53043  dr. Davor Kvočka  Gradbeništvo  Raziskovalec  2022 - 2024  32 
6.  51589  Anja Lešek  Gradbeništvo  Raziskovalec  2021 - 2024  24 
7.  25599  dr. Alenka Mauko Pranjić  Geologija  Vodja  2021 - 2024  319 
8.  05930  dr. Ana Mladenović  Geologija  Raziskovalec  2021 - 2024  819 
9.  53691  Mihael Ravnjak  Gradbeništvo  Raziskovalec  2021 
10.  21556  dr. Gašper Tavčar  Kemija  Raziskovalec  2021 - 2024  260 
11.  27508  dr. Janez Turk  Gradbeništvo  Nekdanji/sekundarni vodja  2021  215 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1502  Zavod za gradbeništvo Slovenije  Ljubljana  5866324000  10.455 
2.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.742 
Povzetek
Pomanjkanje in kritičnost mineralnih surovin sta med seboj močno prepletena dejavnika. Oba sta predmet zanimanja znanstvenikov, ki se ukvarja z neobnovljivimi naravnimi viri. Pomanjkanje surovin se nanaša na njihovo razpoložljivost za prihodnje generacije, v smislu absolutnega izčrpavanja naravnih zalog. Medtem ko kritičnost surovine pomeni, da je le ta redka in hkrati bistvenega pomena za današnjo družbo. Naraščanja svetovne populacije in razvoj novih tehnologij narekujeta vse večje potrebe po surovinah (predvsem po strateških, to se pravi kritičnih surovinah). Pri tem se porajajo vprašanja glede prihodnje oskrbe s surovinami in trajnostnosti novih tehnologij. Ta vprašanja so predvsem sledeča: 1. kako vrednotiti kratkoročna tveganja oskrbe, v časovnem obdobju 5–30 let? (problem, povezan z zanesljivostjo oskrbe, oz. kritičnost) 2. kako vrednotiti dolgoročno izčrpavanje surovin iz zemeljske skorje, v časovnem obdobju 100-1000 let (problem pomanjkanja surovin in razpoložljivosti surovin za prihodnje generacije). 3. Trajnostnost, povezana z rabo surovin. Vplivi povezani z rabo surovin se običajno vrednotijo z metodo ocena življenjskega cikla (metoda LCA). LCA je orodje, ki se široko uporablja za vrednotenje okoljske učinkovitosti izdelkov in industrijskih procesov. Izraba abiotskih surovin (ADP) je ena od "vplivnih kategorij" v metodologiji LCA. Na področju vrednotenja kritičnih surovin (in surovin na splošno) z metodo LCA obstaja več izzivov. - Med znanstveniki, ki razvijajo modele za metodo LCA ni soglasja, kako podati najbolj ustrezen in zanesljiv model za izračun izrabe zalog naravnih surovin (črpanje iz zemeljske skorje). Izračun izraba abiotskih surovin (ADP) še vedno temelji na paradigmi fiksnih zalog. Stopnje recikliranja in nadomeščanje kovin z drugimi materiali v modelu za izračun ADP nista upoštevana. To je pomemben razlog za negotovost tega kazalnika. Nadomeščanje, večja materialna učinkovitost in pospešeno recikliranje izdelkov ob koncu življenjske dobe zmanjšajo potrebo po pridobivanju kovin iz rudišč. Če želimo izboljšati modele za oceno izrabe kovin iz zemeljske skorje je treba upoštevati recikliranje in nadomeščanje kritičnih surovin. - Drug izziv se nanaša na vključitev problematike kritičnosti surovin v metodologijo LCA. Za takšno vključitev je potrebno pravilno združevanje različnih dejavnikov. Način, kako izvesti takšno združevanje ostaja nerešeno vprašanje. - Naslednji pomemben izziv je, kako izvesti celovito oceno trajnostnosti kritičnih surovin, tudi glede njihove uporabe v končnih proizvodih (za napredne tehnologije). Takšna celostna ocena mora vključevati okoljsko trajnostnost, socialno trajnostnost in po možnosti tudi ekonomsko trajnostnost. Splošni cilj projekta je dvojen: 1. izboljšati vhodne podatke za vrednotenje izbranih kritičnih surovin v metodologiji LCA in 2. primerjati okoljske in sociološke vplive, povezane s primarno proizvodnjo izbranih kritičnih surovin (rudarjenje surovin) v primerjavi s proizvodnjo iz sekundarnih virov (ekstrakcija, reciklaža). Za vrednotenje proizvodnje kritičnih surovin iz sekundarnih virov bomo uporabili podatke iz slovenske industrije. Pridobili bomo podatke o trajnostnosti izbranih kritičnih surovin pridobljenih iz različnih virov. Te informacije so pomembne tako za industrijsko panogo, kot tudi celotno družbo. Predlagani projekt ima še 3 posebne cilje: 1.) Izboljšanje metode za vrednotenje rabe abiotskih surovin v metodi LCA. 2.) Proučitev okoljskih in družbenih vplivov v postopkih pridobivanja in končne uporabe izbranih kritičnih surovin. 3.) Izboljšanje metode za celostno oceno trajnostnosti naprednih proizvodov, ki vsebujejo kritične surovine (združevanje rezultatov okoljske LCA, družbene LCA in stroškovne LCA).
Zgodovina ogledov
Priljubljeno