Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Napredno modeliranje radijskih kanalov z žarkovno-optičnimi in numeričnimi brezmrežnimi metodami

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.08.00  Tehnika  Telekomunikacije   

Koda Veda Področje
2.02  Tehniške in tehnološke vede  Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring 
Ključne besede
širjenje radijskih valov, predikcija radijskega signala, numerično modeliranje, časovne diferencialne tehnike, programska oprema za napovedovanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.301,97
A''
749,12
A'
1.805,14
A1/2
2.940,09
CI10
2.721
CImax
157
h10
25
A1
20,46
A3
22,98
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 29. marec 2023; A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  285  2.339  1.848  6,48 
Scopus  456  4.093  3.245  7,12 
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  18174  dr. Boštjan Batagelj  Telekomunikacije  Raziskovalec  2021 - 2023  733 
2.  50192  Aljaž Blatnik  Telekomunikacije  Raziskovalec  2021  26 
3.  26454  dr. Matjaž Depolli  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2021 - 2023  95 
4.  26025  dr. Andrej Hrovat  Telekomunikacije  Raziskovalec  2021 - 2023  208 
5.  07109  dr. Tomaž Javornik  Telekomunikacije  Vodja  2021 - 2023  416 
6.  28366  dr. Gregor Kosec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2021 - 2023  148 
7.  50655  Peter Miklavčič  Telekomunikacije  Mladi raziskovalec  2021  24 
8.  36309  dr. Tomi Mlinar  Telekomunikacije  Raziskovalec  2022 - 2023  152 
9.  15087  dr. Mihael Mohorčič  Telekomunikacije  Raziskovalec  2021 - 2023  460 
10.  12765  dr. Roman Novak  Telekomunikacije  Raziskovalec  2021 - 2023  141 
11.  39080  dr. Filip Strniša  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2022 - 2023  23 
12.  17167  dr. Aleš Švigelj  Telekomunikacije  Raziskovalec  2021 - 2023  237 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  85.620 
2.  1538  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko  Ljubljana  1626965  26.858 
Povzetek
Vsestransko razumevanje širjenja radijskih valov je ključnega pomena za nadaljnji razvoj brezžičnih omrežij. Ultra-zanesljiva, ultra-gosta omrežja, nizke zakasnitve v omrežju, masivni antenski sistemi, visoko dinamični mobilni scenariji, lokacijsko zavedajoče komunikacije, pospešeno vključevanje metod umetne inteligence in premik v višje frekvenčne pasove je le nekaj dejavnikov in konceptov vizije 6G brezžičnih omrežji, ki zahtevajo natančnejše poznavanje širjenja radijskih valov. Komunikacijska omrežja do vključno generacije 4G so zagotovila komunikacijo najprej med ljudmi, nato med ljudmi in ponudniki vsebin in storitev. Generacija 5G v večji meri širi komunikacijo med napravami in s komunikacijsko raznolikostjo prinaša nove zahteve. Poleg visokih hitrosti prenosa podatkov se pričakuje zmanjšanje zakasnitev prenosa, večanje zanesljivosti komunikacij in večja gostota naprav. Brezžični sistemi 5G te izzive rešujejo tudi na fizični ravni z izkoriščanjem prostorske dimenzije komunikacij v povezavi s pametnimi antenami, oblikovanjem snopov in medsebojnim povezovanjem, kakor tudi z uporabo novih frekvenčnih pasov v UHF in milimetrskem področju. Medtem ko so omrežja 5G v fazi uvajanja, so omrežja naslednje generacije že v fazi raziskav. Eden od osnovnih ciljev raziskav 6G je povečati stopnjo inteligence vseh omrežnih vidikov za podporo heterogenosti komunikacijskih naprav in njihovih ključnih kazalcev učinkovitosti. Takšna inteligenca zahteva tudi dobro poznavanje lastnosti širjenja signala v novih frekvenčnih pasovih in v izrazito razgibanih okoljih. V telekomunikacijah je običajno valovna dolžina bistveno manjša od objektov, zato velja, da je sledenje žarkom primernejši način reševanja, predvsem z vidika hitrosti oziroma izračunljivosti v razpoložljivem času. Vendar tudi deterministično sledenje žarkom upošteva le podmnožico faktorjev realnega okolja in v sedanji obliki ne zagotavljajo najbolj primernega modeliranja za višanja hitrosti ter zanesljivosti komunikacij. Na drugi strani imamo natančne numerične metode reševanja temeljnih Maxwellovih enačb, ki so osnova širokega področja računske elektrodinamike in so predvsem primerne za modeliranje interakcij električnega polja s fizičnimi objekti v problemih s karakterističnimi dimenzijami računske domene nekaj valovnih dolžin. Z rastjo računske moči in z zahtevami po vse boljši karakterizaciji komunikacijskega kanala se odpira vprašanje konkurenčnih prednosti numeričnih metod tudi za električno velike probleme pred naprednimi tehnikami sledenja žarkom. V predlaganem projektu preučujemo metode in pristope za modeliranje širjenja radijskega signala na frekvencah, ki so predvidena za prihajajoče komunikacijske sisteme in načrtovano omrežno inteligenco. Prilagoditev numeričnih brezmrežnih metod za njihovo večjo sprejemljivost za električno velike probleme predstavlja realno konkurenco izboljševanju natančnosti obstoječih determinističnih modelov, kjer prevladuje tehnika sledenja žarkom. Osnovni cilj projekta je raziskati načine prilagajanja obeh metod za učinkovitejše modeliranje telekomunikacijskih kanalov. Predlagamo raziskavo načinov premoščanja enormnih časovnih zahtev tako numeričnih metod kot tudi tehnik sledenja žarkom pri še sprejemljivi natančnosti modeliranja telekomunikacijskih signalov. Pozornost bo usmerjena v geometrije okolij, za katere ne obstaja enostaven opis, kot so manjše radijske celice z veliko detajlov.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno