Projekti / Programi
Napredno modeliranje radijskih kanalov z žarkovno-optičnimi in numeričnimi brezmrežnimi metodami
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.08.00 |
Tehnika |
Telekomunikacije |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
širjenje radijskih valov, predikcija radijskega signala, numerično modeliranje, časovne diferencialne tehnike, programska oprema za napovedovanje
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
26. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
305 |
2.701 |
2.165 |
7,1 |
| Scopus |
482 |
4.631 |
3.716 |
7,71 |
Raziskovalci (13)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
18174 |
dr. Boštjan Batagelj |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
793 |
| 2. |
50192 |
Aljaž Blatnik |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2021 |
39 |
| 3. |
26454 |
dr. Matjaž Depolli |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
99 |
| 4. |
26025 |
dr. Andrej Hrovat |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
230 |
| 5. |
07109 |
dr. Tomaž Javornik |
Telekomunikacije |
Vodja |
2021 - 2024 |
435 |
| 6. |
28366 |
dr. Gregor Kosec |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
161 |
| 7. |
50655 |
Peter Miklavčič |
Telekomunikacije |
Mladi raziskovalec |
2021 |
24 |
| 8. |
36309 |
dr. Tomi Mlinar |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
165 |
| 9. |
15087 |
dr. Mihael Mohorčič |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
476 |
| 10. |
56017 |
Grega Morano |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
16 |
| 11. |
12765 |
dr. Roman Novak |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
143 |
| 12. |
39080 |
dr. Filip Strniša |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
24 |
| 13. |
17167 |
dr. Aleš Švigelj |
Telekomunikacije |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
247 |
Organizacije (2)
Povzetek
Vsestransko razumevanje širjenja radijskih valov je ključnega pomena za nadaljnji razvoj brezžičnih omrežij. Ultra-zanesljiva, ultra-gosta omrežja, nizke zakasnitve v omrežju, masivni antenski sistemi, visoko dinamični mobilni scenariji, lokacijsko zavedajoče komunikacije, pospešeno vključevanje metod umetne inteligence in premik v višje frekvenčne pasove je le nekaj dejavnikov in konceptov vizije 6G brezžičnih omrežji, ki zahtevajo natančnejše poznavanje širjenja radijskih valov. Komunikacijska omrežja do vključno generacije 4G so zagotovila komunikacijo najprej med ljudmi, nato med ljudmi in ponudniki vsebin in storitev. Generacija 5G v večji meri širi komunikacijo med napravami in s komunikacijsko raznolikostjo prinaša nove zahteve. Poleg visokih hitrosti prenosa podatkov se pričakuje zmanjšanje zakasnitev prenosa, večanje zanesljivosti komunikacij in večja gostota naprav. Brezžični sistemi 5G te izzive rešujejo tudi na fizični ravni z izkoriščanjem prostorske dimenzije komunikacij v povezavi s pametnimi antenami, oblikovanjem snopov in medsebojnim povezovanjem, kakor tudi z uporabo novih frekvenčnih pasov v UHF in milimetrskem področju. Medtem ko so omrežja 5G v fazi uvajanja, so omrežja naslednje generacije že v fazi raziskav. Eden od osnovnih ciljev raziskav 6G je povečati stopnjo inteligence vseh omrežnih vidikov za podporo heterogenosti komunikacijskih naprav in njihovih ključnih kazalcev učinkovitosti. Takšna inteligenca zahteva tudi dobro poznavanje lastnosti širjenja signala v novih frekvenčnih pasovih in v izrazito razgibanih okoljih. V telekomunikacijah je običajno valovna dolžina bistveno manjša od objektov, zato velja, da je sledenje žarkom primernejši način reševanja, predvsem z vidika hitrosti oziroma izračunljivosti v razpoložljivem času. Vendar tudi deterministično sledenje žarkom upošteva le podmnožico faktorjev realnega okolja in v sedanji obliki ne zagotavljajo najbolj primernega modeliranja za višanja hitrosti ter zanesljivosti komunikacij. Na drugi strani imamo natančne numerične metode reševanja temeljnih Maxwellovih enačb, ki so osnova širokega področja računske elektrodinamike in so predvsem primerne za modeliranje interakcij električnega polja s fizičnimi objekti v problemih s karakterističnimi dimenzijami računske domene nekaj valovnih dolžin. Z rastjo računske moči in z zahtevami po vse boljši karakterizaciji komunikacijskega kanala se odpira vprašanje konkurenčnih prednosti numeričnih metod tudi za električno velike probleme pred naprednimi tehnikami sledenja žarkom. V predlaganem projektu preučujemo metode in pristope za modeliranje širjenja radijskega signala na frekvencah, ki so predvidena za prihajajoče komunikacijske sisteme in načrtovano omrežno inteligenco. Prilagoditev numeričnih brezmrežnih metod za njihovo večjo sprejemljivost za električno velike probleme predstavlja realno konkurenco izboljševanju natančnosti obstoječih determinističnih modelov, kjer prevladuje tehnika sledenja žarkom. Osnovni cilj projekta je raziskati načine prilagajanja obeh metod za učinkovitejše modeliranje telekomunikacijskih kanalov. Predlagamo raziskavo načinov premoščanja enormnih časovnih zahtev tako numeričnih metod kot tudi tehnik sledenja žarkom pri še sprejemljivi natančnosti modeliranja telekomunikacijskih signalov. Pozornost bo usmerjena v geometrije okolij, za katere ne obstaja enostaven opis, kot so manjše radijske celice z veliko detajlov.
