Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Analiza kolektivne celične aktivnosti v normalnih in diabetičnih pankreatičnih otočkih s principi večplastnih mrež

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.07.00  Medicina  Metabolne in hormonske motnje   

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
sladkorna bolezen, Langerhansovi otočki, celična signalizacija, konfokalna mikroskopija, medcelična skopitev, kalcijeve oscilacije, mitohondriji, celični metabolizem, funkcionalna povezanost, kompleksne mreže, večplastne mreže, komputacijski modeli
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
13.451,98
A''
2.434,69
A'
7.883,65
A1/2
10.678,5
CI10
39.531
CImax
1.187
h10
101
A1
32,03
A3
0,96
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 14. julij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  865  45.850  41.167  47,59 
Scopus  872  49.092  44.228  50,72 
Raziskovalci (21)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  58401  Uroš Barać  Fizika  Raziskovalec  2023 - 2024 
2.  19411  dr. Vladimir Boštjan Bregar  Materiali  Raziskovalec  2022 - 2024  105 
3.  33148  dr. Maša Čater  Biotehnologija  Tehnični sodelavec  2022  110 
4.  23415  dr. Jurij Dolenšek  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2021 - 2024  236 
5.  28405  dr. Marko Gosak  Fizika  Vodja  2021 - 2024  292 
6.  32334  dr. Jasmina Kerčmar  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2021 - 2024  46 
7.  15413  dr. Dean Korošak  Fizika  Raziskovalec  2021 - 2024  232 
8.  24423  dr. Lidija Križančić Bombek  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2021 - 2024  158 
9.  13159  dr. Marko Marhl  Fizika  Raziskovalec  2021 - 2024  651 
10.  34480  dr. Rene Markovič  Fizika  Raziskovalec  2021 - 2024  109 
11.  23660  Rudi Mlakar  Proizvodne tehnologije in sistemi  Tehnični sodelavec  2022 
12.  54834  Nastja Murko  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  10 
13.  50674  dr. Eva Paradiž Leitgeb  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  40 
14.  19225  dr. Mojca Pavlin  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2021 - 2024  264 
15.  23428  dr. Matjaž Perc  Fizika  Raziskovalec  2021 - 2024  686 
16.  39524  dr. Viljem Pohorec  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2021 - 2024  69 
17.  50626  dr. Jernej Repas  Biotehnologija  Raziskovalec  2023 - 2024  30 
18.  29565  dr. Maša Skelin Klemen  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2022 - 2024  152 
19.  12266  dr. Marjan Slak Rupnik  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2021 - 2024  350 
20.  32132  dr. Andraž Stožer  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2021 - 2024  432 
21.  52509  Marko Šterk  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2021 - 2023  38 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2334  Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta  Maribor  5089638048  15.942 
2.  1538  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko  Ljubljana  1626965  27.989 
3.  2547  Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko  Maribor  5089638051  18.158 
Povzetek
Langerhansovi otočki v trebušni slinavki natančno uravnavajo tvorbo inzulina glede na metabolne potrebe organizma. Slabi inzulinski odziv, ki je lahko posledica motenj v sekreciji, v inzulinski signalizaciji, ali oboje od naštetega, vodi v sladkorno bolezen, ki predstavlja velik javnozdravstveni problem in je postala ena izmed najbolj razširjenih obolenj v sodobnem svetu. Ocenjuje se, da se za zdravljenje s sladkorno boleznijo povezanih bolezni v razvitem svetu nameni okoli 10 % sredstev namenjenih javnemu zdravstvu. Pravšnjo raven sekrecije inzulina kroji kompleksna večcelična dinamika pankreatičnih celic beta, ki izločajo inzulin, ob interakciji z drugimi tipi endokrinih celic, ki prav tako skrbijo za uravnoteženo izločanje hormonov. Razumeti, kako subpopulacije celic v otočkih vplivajo na skupen odziv sistema na višjem nivoju organiziranosti, je velik izziv. Celice beta so multimodalne oscilatorne enote, ki so intrinzično zelo heterogene, električno so med seboj sklopljene v funkcionalni sincicij, poleg tega pa so vpletene še v homologne in heterologne parakrine interakcije. Ključnega pomena je, da medcelična povezanost znotraj otočkov ne zagotavlja le koordiniranega obnašanja celic, ki je potrebno za normalne pulzarujoče sekretorne odzive, temveč da so tudi perturbacije medceličnih interakcij povezane z razvojem metabolnih bolezni in motenj v sekreciji inzulina. Do nedavnega je bilo ta pomemben vidik medceličnega komuniciranja, ki igra pomembno vlogo v patogenezi sladkorne bolezni, težko naslavljati. Eksperimentalna rešitev je prišla z razvojem funkcionalne večcelične mikroskopije v tkivnih rezinah, ki jo vpeljala naša skupina. Metoda omogoča neinvazivna in dolgotrajna merjenja celičnih odzivov v velikem številu celic naenkrat. Toda, podatki, ki nastanejo pri konfokalni mikroskopiji z visokoločljivostnem zajemanjem so dokaj kompleksni in zahtevajo napredne komputacijske pristope, ki pomagajo pri procesiranju in interpretaciji podatkov večcelične narave. V predlaganem projektu nameravamo nadgraditi obstoječa orodja in znanja, in sicer z združitvijo inovativnih eksperimentalnih tehnik, temelječih prvenstveno na konfokalni mikroskopiji akutnih tkivnih rezin, z najsodobnejšimi principi modeliranja in metod s področja mrežnih znanosti, kar bo omogočilo raziskave obnašanja pankreatičnih celic v njihovem večceličnem okolju. S tem želimo preučiti kolektivno večmodalno oscilatorno aktivnost celic beta v mišjih in človeških otočkih, jo povezati z aktivnostjo mitohondrijev in s sekretornimi odzivi ter ovrednotiti različne vidike sprememb v celični signalizaciji povezanih z razvojem sladkorne bolezni. Posebno pozornost bomo namenili tudi sovisnim interakcijam med celicami alfa in beta ter preučevanju vpliva novih antidiabetikov in drugih farmakoloških substanc na kompleksne dinamične vzorce v otočkih. Prepričani smo, da je interdisciplinarna narava predlaganega projekta, v katerem se povezujejo področja fiziologije, medicine in komputacijske fizike, velika prednost in je tudi v skladu z najsodobnejšimi smernicami razvoja na področju medicine in biomedicinskih raziskav. Pričakovani rezultati o mrežah endokrinih celic bodo razkrili nove temeljne organizacijske principe v zdravih in diabetičnih mišjih in človeških otočkih, do katerih ne bi mogli priti s konvencionalnimi biomedicinskimi metodami. To bo pomembno prispevalo k translacijski relevantnosti mišjih modelov za stanje pri človeku, poglobilo naše znanje (pato)fiziologije otočkov in prav tako omogočilo razvoj novih potencialnih terapevtskih tarč za preprečevanje in zdravljenja sladkorne bolezni, kar je z vidika bremena javnozdravstvenih stroškov izrednega pomena.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno