Projekti / Programi
Paratuberkuloza pri mlečnem govedu, pomen skupnih pašnikov, ekonomska analiza in vključevanje deležnikov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.04.00 |
Biotehnika |
Veterina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 4.03 |
Kmetijske vede in veterina |
Veterina |
paratuberkuloza, Johnejeva bolezen, MAP, krave molznice, prenos, skupni pašniki, dejavniki tveganja, bioekonomski model, analiza omrežja, premiki goveda, genotipizacija, sekvenciranje celotnih genomov, kontrolni ukrepi, participativna epidemiologija, transdisciplinarnost, interdisciplinarnost
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
24. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
248 |
3.449 |
3.153 |
12,71 |
| Scopus |
267 |
3.847 |
3.525 |
13,2 |
Raziskovalci (10)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
51854 |
dr. Jaka Jakob Hodnik |
Veterina |
Mladi raziskovalec |
2021 - 2022 |
61 |
| 2. |
08405 |
dr. Marija Klopčič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
722 |
| 3. |
38142 |
dr. Tanja Knific |
Veterina |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
73 |
| 4. |
24296 |
dr. Darja Kušar |
Veterina |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
201 |
| 5. |
38145 |
dr. Jakob Leskovec |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
60 |
| 6. |
11133 |
dr. Matjaž Ocepek |
Veterina |
Vodja |
2021 - 2024 |
469 |
| 7. |
24598 |
Tina Pirš |
Veterina |
Tehnični sodelavec |
2021 - 2024 |
86 |
| 8. |
23944 |
dr. Jože Starič |
Veterina |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
472 |
| 9. |
38954 |
Anita Ule |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
114 |
| 10. |
33447 |
Urška Zajc |
Veterina |
Tehnični sodelavec |
2021 - 2024 |
79 |
Organizacije (2)
Povzetek
Paratuberkuloza ali Johnejeva bolezen je kronična vnetna bolezen, ki prizadene predvsem prežvekovalce. Pri govedu je bolezen endemična po vsem svetu in povzroča velike gospodarske izgube. To je zelo pomembno za kmetijski sektor tako Slovenije in Švice. Povzročitelj bolezni je mikobakterija Mycobacterium avium subsp. paratuberculosis (MAP), ki lahko povzroči klinično bolezen tudi pri številnih drugih domačih in divjih vrstah živali, vključno s primati. Pri ljudeh obstaja sum, da je MAP povezana s pojavom Crohnove bolezni in nekaterimi drugimi kroničnimi boleznimi. Točna prevalenca paratuberkuloze v Sloveniji in Švici ni znana. Bolezen je težko diagnosticirati zaradi dolge inkubacijske dobe in diagnostičnih testov z nizko občutljivostjo. Izziv predstavlja tudi nadzor nad boleznijo, saj je epidemiologija zelo kompleksna in še ni dobro poznana. Poleg tega primanjkuje motivacije za obvladovanje bolezni, ker je velik del izgub na ravni kmetije prikrit in ker je ekonomske izgube težko oceniti. Vendar se iz ekonomskih razlogov, dobrobiti živali in varnosti potrošnikov število držav, kjer se izvajajo nacionalni programi za nadzor in obvladovanje bolezni, nenehno povečuje. Slovenija in Švica se še nista pridružili tej pobudi. Da bi v določeni državi pripravili pogoje za vpeljavo učinkovitega in ekonomsko izvedljivega programa za nadzor in obvladovanje paratuberkuloze, moramo dobro preučiti vpliv bolezni na gospodarstvo v tej državi. Zato je naš cilj razviti bioekonomski stohastični model na ravni črede krav molznic, ki bo temeljil na empiričnih podatkih iz študije primerov in kontrol, izvedene v Sloveniji. To je pomembno za mlečni sektor, ker je najpomembnejši del kmetijstva v obeh državah in tudi zato, ker bo imel ta sektor nesorazmerne izgube, če bo potrjena povezava z boleznijo pri ljudeh. Oblikovali bomo tudi model za ugotavljanje koristi in stroškov različnih kontrolnih ukrepov, vključno z upoštevanjem mnenja kmetov glede izvedljivosti teh ukrepov. Poleg tega bomo izvedli podrobno raziskavo o dejavnikih tveganja s študijo primerov in kontrol v Švici, da bomo lahko določili tiste dejavnike tveganja, ki vplivajo na pojav paratuberkuloze v čredah molznic, in raziskali potencialne možnosti nadzora. Eden najpogosteje uporabljenih kontrolnih ukrepov so omejitve gibanja, saj je bilo ugotovljeno, da so premiki živali ena glavnih poti prenosa MAP med čredami. Drugi ukrep, ki se pogosto izvaja, je upravljanje pašnikov, saj naj bi skupni pašniki pomembno prispevali k potem prenosa, ker se živali iz različnih čred pasejo skupaj, vendar to do sedaj še ni bilo primerno raziskano. Ker so skupni alpski pašniki pomembna značilnost tako slovenske kot švicarske živinoreje, je naš cilj prispevati k razumevanju njihove vloge pri prenosu MAP. To bomo raziskali z obsežnim vzorčenjem čred v Sloveniji, ki se pasejo skupaj, vzorčenjem pašnikov, ugotavljanjem dejavnikov tveganja, genotipizacijo na osnovi zaporedij celotnih genomov pridobljenih MAP ter interpretacijo rezultatov v kombinaciji z analizo omrežja premikov goveda. V Švici bomo prav tako preučevali premike govedi z analozo omrežja. Da bi ugotovili, če so kontrolni ukrepi izvedljivi in sprejemljivi, bomo uporabili transdisciplinarni pristop z uporabo metodologij participativne epidemiologije. Pri tem bomo aktivno vključili zainteresirane deležnike skozi celotno proizvodno verigo, da bomo pridobili vpogled v njihovo dojemanje bolezni in izvedljivosti kontrolnih ukrepov ter razumevanje kako ustrezno komunicirati o posledicah bolezni in potencialne koristi kontrolnih ukrepov. Naš pristom s participativnimi metodami bo poglobil naše razumevanje vzorcev in razlogov za perspektivo, ki jo imajo deležniki, kar je ključnega pomena pri razvoju trajnostnih rešitev za kompleksne zdravstvene težave živali.
