Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Paratuberkuloza pri mlečnem govedu, pomen skupnih pašnikov, ekonomska analiza in vključevanje deležnikov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.04.00  Biotehnika  Veterina   

Koda Veda Področje
4.03  Kmetijske vede in veterina  Veterina 
Ključne besede
paratuberkuloza, Johnejeva bolezen, MAP, krave molznice, prenos, skupni pašniki, dejavniki tveganja, bioekonomski model, analiza omrežja, premiki goveda, genotipizacija, sekvenciranje celotnih genomov, kontrolni ukrepi, participativna epidemiologija, transdisciplinarnost, interdisciplinarnost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
4.223,01
A''
110,82
A'
1.952,86
A1/2
2.570
CI10
2.997
CImax
192
h10
29
A1
14,38
A3
9,77
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 14. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  248  3.449  3.153  12,71 
Scopus  267  3.847  3.525  13,2 
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  51854  dr. Jaka Jakob Hodnik  Veterina  Mladi raziskovalec  2021 - 2022  61 
2.  08405  dr. Marija Klopčič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2021 - 2024  721 
3.  38142  dr. Tanja Knific  Veterina  Raziskovalec  2021 - 2024  73 
4.  24296  dr. Darja Kušar  Veterina  Raziskovalec  2021 - 2024  201 
5.  38145  dr. Jakob Leskovec  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  60 
6.  11133  dr. Matjaž Ocepek  Veterina  Vodja  2021 - 2024  469 
7.  24598  Tina Pirš  Veterina  Tehnični sodelavec  2021 - 2024  86 
8.  23944  dr. Jože Starič  Veterina  Raziskovalec  2021 - 2024  472 
9.  38954  Anita Ule  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2021 - 2024  114 
10.  33447  Urška Zajc  Veterina  Tehnični sodelavec  2021 - 2024  79 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  10.745 
2.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.215 
Povzetek
Paratuberkuloza ali Johnejeva bolezen je kronična vnetna bolezen, ki prizadene predvsem prežvekovalce. Pri govedu je bolezen endemična po vsem svetu in povzroča velike gospodarske izgube. To je zelo pomembno za kmetijski sektor tako Slovenije in Švice. Povzročitelj bolezni je mikobakterija Mycobacterium avium subsp. paratuberculosis (MAP), ki lahko povzroči klinično bolezen tudi pri številnih drugih domačih in divjih vrstah živali, vključno s primati. Pri ljudeh obstaja sum, da je MAP povezana s pojavom Crohnove bolezni in nekaterimi drugimi kroničnimi boleznimi. Točna prevalenca paratuberkuloze v Sloveniji in Švici ni znana. Bolezen je težko diagnosticirati zaradi dolge inkubacijske dobe in diagnostičnih testov z nizko občutljivostjo. Izziv predstavlja tudi nadzor nad boleznijo, saj je epidemiologija zelo kompleksna in še ni dobro poznana. Poleg tega primanjkuje motivacije za obvladovanje bolezni, ker je velik del izgub na ravni kmetije prikrit in ker je ekonomske izgube težko oceniti. Vendar se iz ekonomskih razlogov, dobrobiti živali in varnosti potrošnikov število držav, kjer se izvajajo nacionalni programi za nadzor in obvladovanje bolezni, nenehno povečuje. Slovenija in Švica se še nista pridružili tej pobudi. Da bi v določeni državi pripravili pogoje za vpeljavo učinkovitega in ekonomsko izvedljivega programa za nadzor in obvladovanje paratuberkuloze, moramo dobro preučiti vpliv bolezni na gospodarstvo v tej državi. Zato je naš cilj razviti bioekonomski stohastični model na ravni črede krav molznic, ki bo temeljil na empiričnih podatkih iz študije primerov in kontrol, izvedene v Sloveniji. To je pomembno za mlečni sektor, ker je najpomembnejši del kmetijstva v obeh državah in tudi zato, ker bo imel ta sektor nesorazmerne izgube, če bo potrjena povezava z boleznijo pri ljudeh. Oblikovali bomo tudi model za ugotavljanje koristi in stroškov različnih kontrolnih ukrepov, vključno z upoštevanjem mnenja kmetov glede izvedljivosti teh ukrepov. Poleg tega bomo izvedli podrobno raziskavo o dejavnikih tveganja s študijo primerov in kontrol v Švici, da bomo lahko določili tiste dejavnike tveganja, ki vplivajo na pojav paratuberkuloze v čredah molznic, in raziskali potencialne možnosti nadzora. Eden najpogosteje uporabljenih kontrolnih ukrepov so omejitve gibanja, saj je bilo ugotovljeno, da so premiki živali ena glavnih poti prenosa MAP med čredami. Drugi ukrep, ki se pogosto izvaja, je upravljanje pašnikov, saj naj bi skupni pašniki pomembno prispevali k potem prenosa, ker se živali iz različnih čred pasejo skupaj, vendar to do sedaj še ni bilo primerno raziskano. Ker so skupni alpski pašniki pomembna značilnost tako slovenske kot švicarske živinoreje, je naš cilj prispevati k razumevanju njihove vloge pri prenosu MAP. To bomo raziskali z obsežnim vzorčenjem čred v Sloveniji, ki se pasejo skupaj, vzorčenjem pašnikov, ugotavljanjem dejavnikov tveganja, genotipizacijo na osnovi zaporedij celotnih genomov pridobljenih MAP ter interpretacijo rezultatov v kombinaciji z analizo omrežja premikov goveda. V Švici bomo prav tako preučevali premike govedi z analozo omrežja. Da bi ugotovili, če so kontrolni ukrepi izvedljivi in sprejemljivi, bomo uporabili transdisciplinarni pristop z uporabo metodologij participativne epidemiologije. Pri tem bomo aktivno vključili zainteresirane deležnike skozi celotno proizvodno verigo, da bomo pridobili vpogled v njihovo dojemanje bolezni in izvedljivosti kontrolnih ukrepov ter razumevanje kako ustrezno komunicirati o posledicah bolezni in potencialne koristi kontrolnih ukrepov. Naš pristom s participativnimi metodami bo poglobil naše razumevanje vzorcev in razlogov za perspektivo, ki jo imajo deležniki, kar je ključnega pomena pri razvoju trajnostnih rešitev za kompleksne zdravstvene težave živali.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno