Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Sovražni govor v sodobnih konceptualizacijah nacionalizma, rasizma, spola in migracij

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
Sovražni govor, nacionalizem, rasizem, spol, migracije, etnija, narod, nacija, nacionalna država, begunska kriza, integracija, pandemija, COVID-19, računalniška analiza
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
7.230,98
A''
1.286,75
A'
2.891,89
A1/2
3.852,59
CI10
4.067
CImax
224
h10
29
A1
24,63
A3
7,1
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 27. maj 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  246  3.357  2.983  12,13 
Scopus  368  6.436  5.624  15,28 
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28195  dr. Veronika Bajt  Družboslovje  Vodja  2021 - 2024  241 
2.  53338  Monika Bohinec  Kriminologija in socialno delo  Tehnični sodelavec  2021 - 2023 
3.  58166  Zoran Fijavž  Družboslovje  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
4.  29609  dr. Ana Frank  Antropologija  Raziskovalec  2023 - 2024  54 
5.  24767  mag. Mojca Frelih  Družboslovje  Raziskovalec  2021 - 2024  185 
6.  58165  Sergeja Hrvatič  Pravo  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
7.  03706  dr. Vlasta Jalušič  Politične vede  Raziskovalec  2021 - 2024  395 
8.  27894  dr. Neža Kogovšek Šalamon  Pravo  Raziskovalec  2021 - 2024  389 
9.  50926  dr. Maja Ladić  Politične vede  Raziskovalec  2022  49 
10.  08949  dr. Nada Lavrač  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2021 - 2024  869 
11.  36871  dr. Nikola Ljubešić  Jezikoslovje  Raziskovalec  2023 - 2024  402 
12.  23354  Marijan Manoilov  Ekonomija  Raziskovalec  2023 - 2024  21 
13.  55090  Leja Markelj  Sociologija  Raziskovalec  2022  35 
14.  50070  dr. Matej Martinc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2021 - 2022  86 
15.  53800  Andraž Pelicon  Jezikoslovje  Raziskovalec  2021 - 2024  48 
16.  31844  dr. Senja Pollak  Jezikoslovje  Raziskovalec  2021 - 2024  292 
17.  56524  Marko Pranjić  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  24 
18.  53851  dr. Matthew RJ Purver  Jezikoslovje  Raziskovalec  2021 - 2024  106 
19.  37486  dr. Anita Valmarska  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2022 - 2023  35 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0366  Mirovni inštitut  Ljubljana  5498295000  3.610 
2.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.976 
Povzetek
Sovražni govor v sodobnih konceptualizacijah nacionalizma, rasizma, spola in migracij Izhodišča Slovenija se sooča z občutnim porastom in normalizacijo sovražnega govora na družbenih omrežjih, kar spremljajo vroče razprave o tem, ali naj se ga kazensko preganja ali ignorira, saj je v družbi močno prisotna dilema, ali je omejitev sovražnega govora kršitev svobode izražanja. Na področju razmejevanja konceptov družbeno nesprejemljivega govora, žaljivega govora, sovražnega govora in govora, ki je kazensko preganljiv obstaja popolna terminološka zmeda. Opredelitev problema Raziskave kažejo porast nacionalističnega ekonomskega protekcionizma, islamofobije, homofobije, sovražnega govora in rasističnih napadov na tujce in manjšine, vendar ni poglobljenih analiz odnosa med nacionalizmom/rasizmom, migracijami in spolom v generiranju sovražnega govora. Namen raziskave je odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: 1. Kako definirati sovražni govor? Ali je sovražni govor kakršno koli žaljivo dejanje proti določeni družbeni skupini ali pa se posebej nanaša na podrejanje manjšin, ki so skonstruirane kot Drugi? 2. Kdo generira sovražni govor in kakšna je vloga položaja in (ne)privilegija v socialni hierarhiji »vira« in »tarče« sovražnega govora? 3. Kakšen je razlagalni model, ki povezuje koncepte sovražnega govora, rasizma, nacionalizma, spola in migracij? 4. Ali je smiselno sodobne izzive množičnih migracij, globalne pandemije COVID-19, in s tem povezanega naraščanja protimigrantskega sovražnega govora naslavljati z alternativnimi kontra narativi? Splošni cilj raziskave je generiranje novih znanj in novih rešitev, temelječih na znanosti. Specifični cilji raziskave so: 1. Z analizo sovražnega govora kot pojava, ki je neločljivo povezan z nacionalizmom in rasizmom, nasloviti sodobne izzive polarizacije družb tako v Sloveniji kot v Evropi, ki jih nekateri akterji pripisujejo migracijam. Cilj je umestitev sovražnega govora v nacionalizirajoče prakse nacionalne države. 2. Priprava prve celovite sociološke raziskave o povezavi med sovražnim govorom, nacionalizmom, rasizmom, migracijami in dimenzijo spola. Raziskava namerava oblikovati razlagalni model, ki te koncepte povezuje. 3. Prispevati k jasnejši konceptualizaciji sovražnega govora skozi naslavljanje nacionalizma, rasizma, migracij in spola: zanima nas, kdo, kako in zakaj generira sovražni govor; vloga političnih elit in sistemske reprodukcije družbenih neenakosti. Projekt si za cilj zastavlja oblikovanje definicije sovražnega govora. 4. Poglobiti razumevanje soodvisnosti med nacionalističnimi/rasističnimi konstrukcijami realnosti in sodobnimi pojavi homofobije, seksizma, sovražnega govora, izključevanja in nestrpnosti do Drugih, ki spremljajo (populistične) diskurze o migracijah. Specifično to pomeni izluščitev izključevanja, ki poteka intersekcijsko. 5. Prispevati h vključujoči družbi, temelječi na enakosti in osebni varnosti pripadnikov manjšin, ki omogoča vsakemu posamezniku in posameznici polno sodelovanje, samouresničevanje in razvoj lastnih intelektualnih in socialnih potencialov. Raziskovalne metode Projekt vsebuje štiri tematske raziskave: 1. Nacionalizem, rasizem in migracije skozi prizmo spola in seksualnosti 2. Kontra narativi obravnavanja sovražnega govora in izključevanja 3. Pomembni Drugi, Nevarni Drugi in konstrukcija migracij kot nevarnosti 1. Računalniška analiza sovražnega govora, nacionalizma in reprezentacije Nas/Drugih Projekt uporablja kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod; glavne so pravna analiza in analiza politik, javnomnenjska raziskava, biografski narativni intervju, fokusne skupine, analiza diskurza, vsebine, tematska analiza, računalniška analiza z metodami obdelave naravnega jezika.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno