Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vpliv evropske ureditve elektronskih komunikacij in konkurenčnega prava na stvarnopravni položaj telekomunikacijskih omrežij

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.05.00  Družboslovje  Pravo   

Koda Veda Področje
5.05  Družbene vede  Pravo 
Ključne besede
elektronske komunikacije, omrežna infrastruktura, 5G, stvarno pravo, konkurenčno pravo
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  25496  dr. Meta Ahtik  Družboslovje  Raziskovalec  2021 - 2023  137 
2.  25611  dr. Matija Damjan  Družboslovje  Vodja  2021 - 2023  298 
3.  06414  dr. Peter Grilc  Družboslovje  Raziskovalec  2021 - 2023  846 
4.  12049  dr. Miha Juhart  Pravo  Raziskovalec  2021 - 2023  811 
5.  37934  Boštjan Koritnik  Pravo  Raziskovalec  2022 - 2023  272 
6.  21620  dr. Damjan Možina  Pravo  Raziskovalec  2021 - 2023  486 
7.  17039  dr. Klemen Podobnik  Pravo  Raziskovalec  2021 - 2023  412 
8.  27793  Saša Šest    Tehnični sodelavec  2021 - 2023 
9.  52415  dr. Katja Štemberger Brizani  Družboslovje  Raziskovalec  2021 - 2023  82 
10.  24285  dr. Ana Vlahek  Družboslovje  Raziskovalec  2021 - 2023  405 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1608  Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani  Ljubljana  1196294000  6.213 
2.  0583  Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta  Ljubljana  1627104  14.901 
Povzetek
Razvitost elektronskih komunikacijskih omrežij je bistvenega pomena za hiter tehnološki in gospodarski razvoj sodobne družbe. Za zagotovitev širokopasovnega prenosa podatkov je nujno nemoteno obratovanje komunikacijske infrastrukture, zlasti optičnih kablov in baznih postaj za oddajnike mobilnih omrežij 5G. Da se zagotovi pokritje celotnega ozemlja, se objekti in naprave javnih komunikacijskih omrežij tipično postavljajo na zemljiščih oziroma objektih, ki niso v lasti operaterja omrežja, zato je treba urediti razmerja z lastniki teh nepremičnin. Predpisi o elektronskih komunikacijah, sprejeti na ravni EU in nacionalni ravni, dopolnjujejo splošna pravila stvarnega prava z nekaterimi posebnostmi glede vsebine in načina prisilne ustanovitve služnosti v javno korist za potrebe gradnje in obratovanja javnih komunikacijskih omrežij. Izgradnja in nemoteno obratovanje teh omrežij sta nedvomno v javnem interesu. Kljub temu se v praksi v zvezi s tem pojavljajo mnoga odprta vprašanja. Razmeroma rigidno tradicionalno stvarno pravo tako trči z novimi evropskimi regulacijami hitro razvijajočega se področja elektronskih komunikacij. Urejanje stvarnih pravic na tujih nepremičninah je ena od večjih ovir, ki upočasnjujejo gradnjo komunikacijskih omrežij, neurejeno stanje pravic v zvezi z obstoječo infrastrukturo pa eno od večjih tveganj za operaterje. Obvladovanje obstoječega komunikacijskega omrežja je lahko močno orodje, s katerim obstoječi operater omejuje vstop na trg novim, konkurenčnim ponudnikom storitev in tako omejuje konkurenco na trgu. Regulacija elektronskih komunikacij omogoča Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS (AKOS), da s predhodno regulacijo trga odpravlja ovire za razvoj učinkovite konkurence na trgu. Agencija lahko v ta namen odredi skupno uporabo lastnine oziroma komunikacijskih objektov. Zakonodaja je uvedla še institut skupne gradnje elektronskih komunikacijskih omrežij, ki nalaga infrastrukturnim operaterjem, da morajo pri gradbenih delih na fizični infrastrukturi omogočiti zainteresiranim soinvestitorjem sodelovanje pri gradnji in postavitev svojih omrežnih elementov. V praksi se kaže, da instituti dostopa, skupne uporabe in skupne gradnje odpirajo številna vprašanja zlasti na področju stvarnega prava. Ni npr. jasno, ali je uporaba obstoječe infrastrukture s strani dodatnih operaterjev zajeta z že prej ustanovljenimi služnostmi, ki so ustanovljene samo v korist posameznega operaterja, ali pa morajo novi operaterji pridobiti svojo služnost. Podobno vprašanje se zastavlja pri skupni gradnji infrastrukture – ali morajo soinvestitorji posebej pridobiti pravico gradnje in v kakšnih časovnih okvirih jo morajo pridobiti. Ni jasno, kdaj lahko obstoječi služnostni upravičenec drugemu operaterju zavrne možnost uporabe svoje infrastrukture, če takšnega dovoljenja ni pridobil, in kaj lahko stori lastnik služeče nepremičnine. Ta vprašanja so tem bolj pereča zato, ker stvarnopravni položaj obstoječih omrežij in naprav na tujih zemljiščih pogosto ni jasno urejen. Cilj projekta je identificirati probleme, ki se pojavljajo pri stvarnopravni ureditvi razmerij glede različnih oblik skupne uporabe javnih komunikacijskih omrežij, jih razvrstiti v tipe in jih pravno kvalificirati ter izoblikovati teoretično utemeljene in praktično uporabne rešitve za njihovo razrešitev.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno