Projekti / Programi
Epidemije in zdravstvo v interakciji. Epidemije kot javnozdravstveni problem v slovenskem prostoru od epidemij kuge do 20. stoletja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
epidemije, zdravstvo, zdravstveni kordoni, karantena, zgodovina cepljenja, kuga, črne koze, kolera, španska gripa
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
27 |
9 |
8 |
0,3 |
| Scopus |
71 |
98 |
73 |
1,03 |
Raziskovalci (8)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskava bo obravnavala upravno-politične in zdravstveno-medicinske načine omejevanja širjenja epidemij kuge, črnih koz, kolere in španske gripe v slovenskih habsburških deželah Kranjski, Štajerski in v Avstrijskem primorju. V fokusu raziskave bodo epidemije bolezni, ki so v kratkem časovnem intervalu v družbi povzročile visoko obolevnost in smrtnost in s tem izzvale različne protiepidemične ukrepe. Ti so v obravnavanem obdobju pojavljanja epidemij tvorili spreminjajoč se, a kompleksen protiepidemični sistem. Osnovna časovna orientacija je vezana na dolgo obdobje med epidemijami kuge v srednjem veku in pandemijo španske gripe ob koncu prve svetovne vojne. Glavna cilja raziskave sta zaznava in kontekstualizacija protiepidemičnih ukrepov v daljšem časovnem loku in ugotavljanje vpliva epidemij na oblikovanje zdravstvenih politik in oblasti ter organizacijo zdravstva v slovenskem prostoru. Oba cilja bosta dosežena s problemsko obravnavo posameznih protiepidemičnih ukrepov in na njih vezanih zdravstvenih tematik kot so: a) zapiranje deželnih meja, zdravstveni kordoni in prepoved trgovanja, b) karantena, c) cepljenje, d) vpliv epidemij na spremembe zdravstvenih politik in razvoj zdravstva, e) obravnava okuženih in bolnih. V okviru naštetih tematik bodo obravnavani še kreatorji in izvajalci protiepidemičnih ukrepov in njihove gospodarske in socialne posledice. Predlagana raziskava predstavlja v slovenski historiografiji prvi poskus obravnave zgodovine epidemij z vidika zgodovine dolgega trajanja (longue durée). Preučevanje preteklih ukrepov in njihovih posledic pri zamejevanju historičnih epidemij v slovenskem prostoru bo pomembno prispevalo tudi k razumevanju širšega zgodovinskega konteksta ukrepov, ki jih doživljamo v sodobni pandemiji bolezni COVID-19.
