Projekti / Programi
Greh, sramota, simptom: samomor in njegove percepcije na Slovenskem (1850–2000)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Samomor, socialna zgodovina, kulturna zgodovina, zgodovina spola, duševne bolezni, katoliška morala, mešcˇanstvo, progresivna degeneracija, kazenska zakonodaja, socialna psihopatologija, socializem
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
27. marec 2023;
A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
109 |
3.063 |
2.921 |
26,8 |
| Scopus |
151 |
3.547 |
3.384 |
22,41 |
Raziskovalci (12)
Organizacije (4)
Povzetek
V dolgem 19. stoletju so bili pisci higienskih spisov, priročnikov in poljudnih člankov pod močnim vplivom makrobiotičnih idej, ki so poudarjale pomen preventive in prevzgoje najširših slojev prebivalstva. Makrobiotiki, ki so si prizadevali za celostno obravnave človeka in ne zgolj za zdravljenje posameznih simptomov, so med dejavnike, do katerih je bila odvisna dolžina človekovega življenja, redno uvrščali tudi duševno zdravje. Znotraj opisanih okvirov, se bo raziskava osredotočala zlasti na dejanje samomora in lik samomorilca v takratnem medijskem in znanstvenem diskurzu, saj je ta imel zagotovo poseben status znotraj marginalne skupine duševnih bolnikov, ki so že sicer imeli status »drugega«, bili diskriminirani, stigmatizirani, deviantni in grešni. Samomor je skozi stoletja v različnih kulturnih okoljih imel različne konotacije, iz historičnega vidika pa je zanimiv, saj odslikava vrednote, strahove in predsodke vsakokratne družbe. Raziskava se bo osredotočila na čas po dekriminalizaciji samomora po letu 1850, kar je omogočilo prenos fokusa iz kaznovanja na preventivo, samomorilec pa se je spreminjal iz kriminalca in grešnika v bolnika. Samomor bo predstavljen iz vidika medicinske stroke ter zlasti psihiatrije, analiza pa bo zajela tudi ideje zagovornikov idej progresivne degeneracije in evgenikov, za katere je bil samomorilec rezultat dednih in okoljskih faktorjev, zlasti razuzdanosti in alkoholizma, ki jih je bilo v družbi nujno popisati, analizirati ter izkoreniniti. Samomor bo obravnavan tudi iz vidika katoliške in posledično maščanske morale, ki sta imeli enako neomajno stališče o samomoru. V skladu s katoliškim naukom je veljal za najhujšo obliko smrtnega greha. Kljub idejni dediščini romantike, ki je samomor predstavljala kot izraz človekove individualnosti in vrhovne svobode, ter vplivu filozofske in sociološke misli, je to dejanje v družbi vzbujalo nelagodje, v očeh meščanskih moralistov pa je bilo dokaz neodgovornosti, nezmernosti, odklanjanja družbenih norm ter propada. Raziskava bo obravnavala fenomen samomora glede na spol in starost, predstavila pa tudi odnos do samomora na Slovenskem po drugi svetovni vojni znotraj socialistične realnosti, ko je bil samomor vključen v kategorijo socialne psihopatologije, samomorilec pa je bil pogosto dojet kot strahopetnež in izdajalec, ki je izgubil vero v socialisticˇno prihodnost. Na osnovi kvantitativnih in kvalitativnih podatkov bo prikazano gibanje samomorilnosti glede na različne državne, politicˇne in ideološke okvire, osrednji del raziskave pa bo predstavljal analizo diskurza, ki bo pokazala, kako so v vsakem od obravnavanih obdobij dojemali problematiko samomora, kako so se z njo ukvarjali ter kako je omenjeni diskurz vplival na oblikovanje družbenega reda, socialno hierarhijo ter marginalizacijo posameznikov, ki so odstopali od splošno uveljavljenih družbenih norm. Samomor bo torej služil kot študija primera za širšo socialnozgodovinsko analizo premikov na področju vrednot, mišljenja, obnašanja ter prevladujočega javnega diskurza na Slovenskem v obravnavanem obdobju. S pomocˇjo kritične diskurzivne analize bo raziskava osvetlila podlago, na kateri so se uveljavila sodobna dojemanja fenomena samomora ter ponudila primerjalno študijo slovenskega prostora s sosednjim, zlasti nemško in italijansko govorečim prostorom, pokazala njegovo specifiko in analizirala vzroke zanjo, raziskala pa bo tudi izvor in posledice družbene stigme, ki dejanje samomora spremlja še danes.
