Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Greh, sramota, simptom: samomor in njegove percepcije na Slovenskem (1850–2000)

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
Samomor, socialna zgodovina, kulturna zgodovina, zgodovina spola, duševne bolezni, katoliška morala, mešcˇanstvo, progresivna degeneracija, kazenska zakonodaja, socialna psihopatologija, socializem
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
9.994,02
A''
1.136,44
A'
5.165,78
A1/2
6.707,37
CI10
4.013
CImax
502
h10
27
A1
35,32
A3
1,24
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 14. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  117  3.562  3.418  29,21 
Scopus  172  4.194  4.023  23,39 
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  27531  dr. Urška Bratož  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2024  93 
2.  31851  dr. Ana Cergol Paradiž  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2024  207 
3.  27937  dr. Dragica Čeč  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2024  187 
4.  24282  dr. Filip Čuček  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2022 - 2024  175 
5.  38129  dr. Maja Lukanc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2022 - 2024  65 
6.  28757  dr. Vita Poštuvan  Psihologija  Raziskovalec  2021 - 2024  527 
7.  30894  dr. Meta Remec  Zgodovinopisje  Vodja  2021 - 2024  85 
8.  57133  dr. Jelena Seferović  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2022 - 2024  12 
9.  25579  dr. Irena Selišnik  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2024  324 
10.  53482  dr. Ivan Smiljanić  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2024  86 
11.  10673  dr. Andrej Studen  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021  471 
12.  36480  dr. Nuša Zadravec Šedivy  Psihologija  Raziskovalec  2023 - 2024  99 
13.  21670  dr. Marko Zajc  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2024  346 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0501  Inštitut za novejšo zgodovino  Ljubljana  5057116000  5.238 
2.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.889 
3.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  13.850 
4.  1669  Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič  Koper  1810014007  10.771 
Povzetek
V dolgem 19. stoletju so bili pisci higienskih spisov, priročnikov in poljudnih člankov pod močnim vplivom makrobiotičnih idej, ki so poudarjale pomen preventive in prevzgoje najširših slojev prebivalstva. Makrobiotiki, ki so si prizadevali za celostno obravnave človeka in ne zgolj za zdravljenje posameznih simptomov, so med dejavnike, do katerih je bila odvisna dolžina človekovega življenja, redno uvrščali tudi duševno zdravje. Znotraj opisanih okvirov, se bo raziskava osredotočala zlasti na dejanje samomora in lik samomorilca v takratnem medijskem in znanstvenem diskurzu, saj je ta imel zagotovo poseben status znotraj marginalne skupine duševnih bolnikov, ki so že sicer imeli status »drugega«, bili diskriminirani, stigmatizirani, deviantni in grešni. Samomor je skozi stoletja v različnih kulturnih okoljih imel različne konotacije, iz historičnega vidika pa je zanimiv, saj odslikava vrednote, strahove in predsodke vsakokratne družbe. Raziskava se bo osredotočila na čas po dekriminalizaciji samomora po letu 1850, kar je omogočilo prenos fokusa iz kaznovanja na preventivo, samomorilec pa se je spreminjal iz kriminalca in grešnika v bolnika. Samomor bo predstavljen iz vidika medicinske stroke ter zlasti psihiatrije, analiza pa bo zajela tudi ideje zagovornikov idej progresivne degeneracije in evgenikov, za katere je bil samomorilec rezultat dednih in okoljskih faktorjev, zlasti razuzdanosti in alkoholizma, ki jih je bilo v družbi nujno popisati, analizirati ter izkoreniniti. Samomor bo obravnavan tudi iz vidika katoliške in posledično maščanske morale, ki sta imeli enako neomajno stališče o samomoru. V skladu s katoliškim naukom je veljal za najhujšo obliko smrtnega greha. Kljub idejni dediščini romantike, ki je samomor predstavljala kot izraz človekove individualnosti in vrhovne svobode, ter vplivu filozofske in sociološke misli, je to dejanje v družbi vzbujalo nelagodje, v očeh meščanskih moralistov pa je bilo dokaz neodgovornosti, nezmernosti, odklanjanja družbenih norm ter propada. Raziskava bo obravnavala fenomen samomora glede na spol in starost, predstavila pa tudi odnos do samomora na Slovenskem po drugi svetovni vojni znotraj socialistične realnosti, ko je bil samomor vključen v kategorijo socialne psihopatologije, samomorilec pa je bil pogosto dojet kot strahopetnež in izdajalec, ki je izgubil vero v socialisticˇno prihodnost. Na osnovi kvantitativnih in kvalitativnih podatkov bo prikazano gibanje samomorilnosti glede na različne državne, politicˇne in ideološke okvire, osrednji del raziskave pa bo predstavljal analizo diskurza, ki bo pokazala, kako so v vsakem od obravnavanih obdobij dojemali problematiko samomora, kako so se z njo ukvarjali ter kako je omenjeni diskurz vplival na oblikovanje družbenega reda, socialno hierarhijo ter marginalizacijo posameznikov, ki so odstopali od splošno uveljavljenih družbenih norm. Samomor bo torej služil kot študija primera za širšo socialnozgodovinsko analizo premikov na področju vrednot, mišljenja, obnašanja ter prevladujočega javnega diskurza na Slovenskem v obravnavanem obdobju. S pomocˇjo kritične diskurzivne analize bo raziskava osvetlila podlago, na kateri so se uveljavila sodobna dojemanja fenomena samomora ter ponudila primerjalno študijo slovenskega prostora s sosednjim, zlasti nemško in italijansko govorečim prostorom, pokazala njegovo specifiko in analizirala vzroke zanjo, raziskala pa bo tudi izvor in posledice družbene stigme, ki dejanje samomora spremlja še danes.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno