Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Rapalska meja: četrt stoletja obstoja in stoletje dediščine ter spomina

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
rapalska meja, Rupnikova linija, Alpski zid, mejne študije, kulturna dediščina, vsakdanje življenje, spominske pokrajine, fortifikacije, izobraževanje, multidisciplinarnost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
15.428,57
A''
2.004,01
A'
6.655,62
A1/2
8.833,63
CI10
1.853
CImax
110
h10
19
A1
52,17
A3
2,78
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 21. februar 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  169  1.401  1.183 
Scopus  354  2.581  1.980  5,59 
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  33083  dr. Kornelija Ajlec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2023 - 2024  366 
2.  08682  dr. Bojan Balkovec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2024  687 
3.  30791  dr. Rok Ciglič  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2024  417 
4.  13183  dr. Alenka Fikfak  Urbanizem  Raziskovalec  2021 - 2024  681 
5.  50826  dr. Božidar Jožef Flajšman  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2024  561 
6.  23948  dr. Primož Gašperič  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2024  191 
7.  35035  dr. Matjaž Geršič  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2024  239 
8.  38907  dr. Janez Peter Grom  Urbanizem  Raziskovalec  2021 - 2024  160 
9.  13179  dr. Mauro Hrvatin  Humanistika  Raziskovalec  2021 - 2024  363 
10.  22605  dr. Darja Kerec  Humanistika  Raziskovalec  2021 - 2024  284 
11.  21464  dr. Blaž Komac  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2024  633 
12.  53515  dr. Kristijan Lavtižar  Urbanizem  Mladi raziskovalec  2021 - 2024  49 
13.  52012  dr. Erik Logar  Geografija  Mladi raziskovalec  2021 - 2022  72 
14.  31243  dr. Peter Mikša  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2024  690 
15.  08294  dr. Drago Perko  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2024  1.043 
16.  11484  dr. Božo Repe  Zgodovinopisje  Vodja  2021 - 2024  2.496 
17.  39166  dr. Maja Vehar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2022 - 2024  144 
18.  33837  dr. Manca Volk Bahun  Humanistika  Raziskovalec  2021 - 2024  325 
19.  22245  dr. Matija Zorn  Geografija  Raziskovalec  2021 - 2024  1.226 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  96.922 
2.  0588  Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta  Ljubljana  1627082  30.705 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.715 
4.  0791  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo  Ljubljana  1626949  8.773 
Povzetek
12. novembra 1920 sta v italijanskem mestu Rapallo Kraljevina SHS in Kraljevina Italija podpisali pogodbo, s katero je bila po prvi svetovni vojni določena meja med državama – t. i. rapalska meja. 289 km dolga mejna črta, ob kateri je zrasla obsežna obrambna infrastruktura, je ostro zarezala v slovenski etnični prostor. Z mejo je bila trajno zaznamovana podoba pokrajine in identiteta prebivalcev. Posledice oz. njihov »odtis« tako zaznamo še danes. Rapalska meja je časovno gledano kratkotrajna politična meja, ki pa je: (a) zaradi narave okolja, po katerem je potekala, (b) udeleženih držav ter (c) prevlade družbene klime in upravno-političnih, vojaških, gospodarskih in kulturnih praks, silila v ostro zamejitev in razmejitev. Razmejila je ozemlje, ki je pred letom 1918 pripadalo enotni državi (Avstro-Ogrski) in razdelila pred tem več stoletij etnično homogen teritorij Slovencev. Kljub dogovoru o poteku meje, sta obe strani začeli mejo utrjevati v pripravah na (pričakovane) bodoče mejne spore. Prvi so z utrjevanjem začeli Italijani v 20. letih 20. stoletja. Do obsežnejših utrjevalnih del je na italijanski strani prišlo leta 1931, ko so začeli z izgradnjo večjega števila podzemnih in nadzemnih utrdb in kasarn, povezanih v Alpski zid. Na jugoslovanski strani se je podobna pobuda tudi že pojavila sredi dvajsetih let, a pred letom 1935 ni prišlo do večjega utrjevanja, ko so začeli z izgradnjo t. i. Rupnikove linije. Območje jugoslovanskega utrjevanja meje proti Italiji se je uradno imenovalo Zahodna fronta, a je danes v Sloveniji bolj poznano kot Rupnikova linija oziroma Rupnikova črta. Ime je dobila po takratnem jugoslovanskemu generalu slovenskega rodu Leonu Rupniku. Rupnik je leta 1937 prevzel vodenje utrdbenih del pri Štabu za utrjevanje meje. Večji del Rupnikove linije je potekal ob rapalski meji, manjši del pa tudi ob avstrijski meji. Ko je bila Avstrija leta 1938 priključena Nemčiji, je namreč problematična postala tudi severna meja Kraljevine Jugoslavija. Jugoslavija jo je zato zavarovala s 6. sektorjem Rupnikove linije. Utrdbena linija je na Koroškem potekala od Črne na Koroškem do Dravograda ter se je nadaljevala tudi naprej proti vzhodu vse do Ptuja. Nova meja je neizogibno povzročila številne travme ter pretrgala tradicionalne vzorce migracij, kmetovanja, trgovine in drugega. Med lokalnim prebivalstvom se je občutek prizadetosti ohranil in se je od tedaj prenesel tudi na mlajše generacije ter v kolektivni spomin. Konflikti, ki niso podvrženi procesu sprave, pa sprožajo t. i. »spominske vojne«, ki onemogočajo mirno sobivanje desetletja in celo stoletja po prvotnih dogodkih. Prvi korak k procesu sprave je soočenje s preteklostjo, kar se ne more zgoditi, če dejstva niso poznana. Raziskava bo kot prva prispevala k preučitvi dejstev načrtovanja, oblikovanja in vzpostavitve nove rapalske meje, posledic njenega obstoja na vsakdanje življenje obmejnega prebivalstva, preučitvi načina zavarovanja in branjenja meje. Medvojna rapalska meja je Slovence delila »le« dobrega četrt stoletja, a ima posledice še danes, 100 let po njeni postavitvi. V okviru t. i. »zapuščine« rapalske meje lahko danes izpostavimo štiri vidike, ki jih nameravamo preučili: - rapalska meja kot snovna kulturna dediščina, - rapalska meja kot tvorec regionalne pripadnosti, - posledice rapalske meje v različnih sodobnih upravnih razdelitvah, - psihosocialne posledice rapalske meje na etnično in nazorsko usmeritev prebivalstva.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno