Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Misliti živali: tranformativni vidiki raziskav živali v folklori, literaturi in kulturi

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.04.00  Humanistika  Etnologija   
Ključne besede
zoofolkloristika, kulturna in kritična animalistika, varstvena biologija, živali, rjavi medved, razmerja med ljudmi in živali, folklora, literatura, kultura, kulturne prakse
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
4.026,26
A''
505,09
A'
2.092,55
A1/2
2.533,24
CI10
1.533
CImax
992
h10
13
A1
13,73
A3
6,44
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 29. november 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  37  1.605  1.440  38,92 
Scopus  68  1.740  1.550  22,79 
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  28432  dr. Saša Babič  Literarne vede  Raziskovalec  2021 - 2022  266 
2.  08191  dr. Marjetka Golež Kaučič  Etnologija  Vodja projekta/programa  2021 - 2022  477 
3.  32896  dr. Irena Kavčič  Biologija  Raziskovalec  2021 - 2022  54 
4.  06960  dr. Ivan Kos  Biologija  Raziskovalec  2021 - 2022  544 
5.  50830  dr. Anja Moric  Etnologija  Raziskovalec  2021 - 2022  110 
6.  27582  mag. Anja Serec Hodžar    Tehnični sodelavec  2021 - 2022  66 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  63.715 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.504 
Povzetek
Na temelju obsežnih teoretskih in metodoloških premislekov različnih domačih in mednarodnih znanstvenih diskurzov folkloristike, etnologije, ekokritike, filozofije, antropologije, biologije in varstvene biologije in ekologije želimo z intenzivnimi in kompleksnimi interdisciplinarnimi raziskavami folklorne, literarne in kulturne dediščine s poudarkom na kritičnih diskurzih o zapletenih analogijah med naravnimi in kulturnimi ekosistemi in hkratnih vzporednih raziskavah sodobnih kulturnih praks in dinamik vzpostaviti nov t. i. imaginativni protidiskurz in analitično kritiko antropocentrizma. Kar je še posebno pomembno v času, ko se razmerja med vrstami na novo definirajo, tudi na podlagi vdiranja človeka v naravne habitate živali, kar je posledično prineslo tudi razmah epidemije koronavirusa in zato izrazitega preloma z dominacijo človeške vrste nad drugimi in možnost odpiranja transformativnih vidikov na živali in razmerij z njimi. Torej, poleg tematizacije živali in narave v folklori, etnologiji, antropologiji, literarni vedi, uporabiti tudi etični in ekološki diskurz glede t. i. »poetike vrst« in »poetike individuuma« tudi s pomočjo historičnih in bioloških vidikov, klasičnih pogledov na žival in njihove kritike, posebno ob spremljanju za današnji čas neprimernih kulturnih praks in odnosa do velikih zveri (rjavega medveda). Z metodami etnologije in kulturne antropologije kot tudi kritične animalistike bo mogoče presoditi kako so pretekle tradicionalne prakse posameznih ritualov (polhanje, koline) še vedno zasidrane v sodobnih kulturnih prostorih in ali potrebujejo kritično revizijo oziroma ali bi lahko uvajali novo sodobno obrednost v ruralnih okoljih. Na podlagi teh diskurzov in teoretske literature bomo diahrono analizirali še neobjavljeni korpus slovenskih ljudskih pesmi in pripovedi o živalih prek novega branja in percepcije in sinhrono ob novih terenskih raziskavah, kjer bomo pridobili sodoben korpus pesmi in pripovedi ter intervjuje o odnosu do živali na podeželju in v mestih s poudarkom na pesmih in pripovedih o medvedih. S pomočjo etnolingvistike bodo pod drobnogled vzeti pregovori, uganke in vraže, kot stalne oblike, trajajoče tudi več desetletij, celo stoletij; osredinili se bomo na tiste, ki vsebujejo poimenovanja posameznih živali, ter opazovali besedilno okolje, v katerem so poimenovanja navedena, opisane lastnosti in dejavnosti (tako njihove lastno, kot tudi tiste, v katere jih je človek vključil/jih izrabil). Medved bo povezovalna žival. Z uporabo historične etnologije (pregled arhivskih in časopisnih objav, spominov, folklornega gradiva) in terenskega dela (zbiranje folklornih in sodobnih zgodb o zvereh, srečanju z njimi itd.), bo analiziran odnos oz. spremembe v odnosu do zveri, s poudarkom na medvedu na Kočevskem (in v Sloveniji) od konca 19. stoletja do danes, pa tudi odnos do medonosne čebele – med drugim primerjalno: npr. v čem in zakaj se odnos do čebele razlikuje od odnosa do velikih zveri. V ekobiološki raziskavi se bomo osredotočili na prepoznavanje kulturnih ekosistemskih storitev, ki jih prinaša prisotnost rjavega medveda. Ta iz območja Slovenije nikoli ni izginil, zaradi njegove številčnosti in načina prehranjevanja, so srečanja z njim, v primerjavi z drugimi vrstami velikih zveri, relativno pogosta in je kot tak primeren za prepoznavo posameznih koristi, ki jih njegova prisotna predstavlja za družbo, hkrati z možnostjo koristi tudi za medvede. Pričakovani rezultati naj bi prvič v slovenskem raziskovalnem prostoru vzpostavili kompleksno mrežo rezultatov na področju spajanja spoznanj folklore, literature in kulture ter biologije o nečloveških subjektivitetah in vzpostavilo možnost transformativnega pogleda na problem interakcij »narave« in kulture.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno