Projekti / Programi
Krepitev (socialno-)konstruktivističnega pristopa na slovenskih obmejnih območjih k poučevanju in učenju sosedskih jezikov (SJ) v osnovni šoli s soustvarjeno razširitvijo in vrednotenjem modela CoBLaLT.
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
Socialno-konstruktivičnega pristopa k poučevanju TJ; Dinamično vrednotenje pri učenju TJ; Didaktika jezikov v stiku ; Sosedski jeziki; Večjezične obmejne regije.
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
24. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
40 |
56 |
49 |
1,23 |
| Scopus |
79 |
239 |
182 |
2,3 |
Raziskovalci (10)
Organizacije (3)
Povzetek
Raziskava Krepitev (socialno-)konstruktivističnega pristopa na slovenskih obmejnih območjih k poučevanju in učenju sosedskih jezikov (SJ) v osnovni šoli s soustvarjeno razširitvijo in vrednotenjem modela CoBLaLT je študija s področja uporabnega jezikoslovja in edukacijskega jezikoslovja (Educational Linguistics), katere cilj je okrepiti socialno-konstruktivistično poučevanje in učenje TJ/SJ v slovenskih osnovnih šolah na obmejnih območjih in morda v slovenskih osnovnošolskih zavodih, da bi poučevanje TJ postalo bolj avtentično, usmerjeno v kritično razmišljanje, kognitivno osnovano, afektivno usmerjeno in družbeno angažirano. Raziskava temelji na dveh znanstvenih opažanjih. Prvo se nanaša na vlogo, ki jo ima socialni konstruktivizem pri trenutnem poučevanju in učenju TJ. Socialni konstruktivizem je počasi prodrl v akademske razprave o poučevanju tujih jezikov, čemur danes priča veliko literature. Kljub temu primanjkuje dokazov o obsegu, v katerem je socialni konstruktivizem doslej prešel v prakso tujega jezika v osnovnošolskih in prvostopenjskih srednješolskih učilnicah po Evropi, in zlasti v slovenskih osnovnih šolah ob državnih mejah. Drugo opažanje izhaja iz rezultatov naše doktorske disertacije (Cavaion, 2015) in podoktorske raziskave (ARRS Z6-8257, 2017-2019) o modelu, ki smo ga razvili za poučevanje in učenje sosedskih jezikov na obmejnih območjih (model CoBLaLT), ki je socialno-konstruktivistično usmerjen in ki ga je navdihnil humanistični pristop, vendar njegova učinkovitost z vidika razvoja jezikovne ozaveščenosti, integrativnosti (Gardner, 1984), razvoja interakcijske zmožnosti, vključenosti otrok priseljencev in inovativnih orodij za vrednotenje njegovih dejavnosti še vedno ni bila znanstveno validirana. Zato smo v tej študiji zgoraj omenjene vidike, ki so bili v predhodnih raziskavah premalo proučeni, postavili kot cilj raziskave, pri čemer smo za teoretični okvir uporabili socialno-konstruktivistični pristop k poučevanju TJ. Raziskava bo trajala tri leta in bo kvalitativno-participativna in deloma kvalitativna analiza, v njej pa bodo vključeni osnovnošolski zavodi ob italijansko-slovenski in slovensko-hrvaški meji ter spodaj navedeni raziskovalni centri. V raziskavi bomo ponovno uporabili model CoBLaLT in si prizadevali za soustvarjanje orodij za vrednotenje, interdisciplinarnih učne poti in za znanstveno evalvacijo navedenega modela. Sodelovale bodo tri raziskovalne ustanove - vodilni partner Znanstveno-raziskovalno središče v Kopru; Univerza v Novi Gorici; Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani –, ki so specializirane na treh različnih slovenskih obmejnih območjih - obalno italijansko-slovensko obmejno območje, ki zajema občine Koper, Izola, Piran, Trst in Milje; obmejno območje Nova Gorica ter obmejno območje ob mestu Reka. Sodelovalo bo sedem raziskovalcev, mlajših in starejših, ki so podkovani tudi na področju jezikovnega poučevanja in medkulturnih vprašanj in ne zgolj na področju književnosti, geopolitike in zgodovine. Pomen raziskave bo vplival na naslednja znanstvena področja: uporabno jezikoslovje, pedagoško jezikoslovje, raznojezično izobraževanje in medkulturne študije ter jezikovnopolitične študije. Zlasti na področju uporabnega jezikoslovja in edukacijskega jezikoslovja bo raziskava predstavljala pomembno znanstveno študijo o vključevanju socialno-konstruktivističnih načel in praks v poučevanje in učenje TJ in SJ. Nazadnje bo raziskava pomembno prispevala na področju jezikovne politike, saj bo učiteljem in šolskim skupnostim priskrbela večjo politično ozaveščenost in bo pripomogla, da bo poučevanje jezikov postalo resnično vprašanje demokratične udeležbe in družbenega soustvarjanja, saj se bo lahko odzvala na resnične potrebe družbe v obmejnih območjih.
