Projekti / Programi
LIKOVNO IN ARHITEKTURNO RAZSTAVLJANJE MED UMETNOSTNIMI IN IDEOLOŠKIMI KONCEPTI. PRIMER SLOVENIJE, 1947–1979
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
zgodovina razstavljanja, umetnostna razstava, arhitekturna razstava, razstave, umetnostni sistem, slovenska umetnost, jugoslovanska umetnost, umetnost 20. stoletja, hladna vojna, kulturna diplomacija, kulturne izmenjave
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
5 |
1 |
1 |
0,2 |
| Scopus |
9 |
4 |
4 |
0,44 |
Raziskovalci (9)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
56468 |
Gregor Dražil |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
21 |
| 2. |
24482 |
dr. Nika Grabar |
Arhitektura in oblikovanje |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
127 |
| 3. |
56529 |
dr. Meta Kordiš |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
57 |
| 4. |
31850 |
dr. Martina Malešič |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
99 |
| 5. |
33361 |
dr. Katarina Mohar |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
121 |
| 6. |
53490 |
Miha Valant |
Umetnostna zgodovina |
Mladi raziskovalec |
2021 - 2022 |
13 |
| 7. |
56142 |
Vladimir Vidmar |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
0 |
| 8. |
33097 |
dr. Asta Vrečko |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
140 |
| 9. |
18158 |
dr. Beti Žerovc |
Umetnostna zgodovina |
Vodja |
2021 - 2024 |
242 |
Organizacije (2)
Povzetek
Projekt z naslovom Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti raziskuje zgodovino razstavljanja umetnosti v kontekstu Slovenije (slovenske umetnosti doma in v tujini ter tuje umetnosti na Slovenskem) v obdobju socialistične Jugoslavije, v letih 1947–1979. Izbrano obdobje definirata dva pomembna razstavna dogodka, Razstava sovjetskih slikarjev in Slovenska likovna umetnost 1945–1978, ki sta se oba zgodila v Moderni galeriji v Ljubljani. Tako z organizacijo in izborom del kot z recepcijo odražata takratno zgodovinsko situacijo, hkrati pa sta vredna raziskave tudi kot samostojni umetnostni manifestaciji. Zgodovina razstavljanja nudi svojstven in zelo poveden vpogled v zgodovino umetnosti. V razstavah, ki služijo prezentaciji, trženju in konsekraciji umetnin, pa tudi posredovanju najrazličnejših vsebin in konceptov, lahko razbiramo družbene, politične in ekonomske sile, ki oblikujejo določeno obdobje. Vse to lahko spremljamo tudi na primeru likovnih in arhitekturnih razstav, ki so nastale v slovenskem prostoru po 2. svetovni vojni. V različnih razstavnih dogodkih se je zrcalil vpliv družbenopolitičnega stanja in premen v razumevanju lastne nacionalne entitete in njene pozicije v kontekstu Jugoslavije, pa tudi v mednarodnem okvirju. Razstave so ob specifični povojni jugoslovanski politični situaciji in umanjkanju konkretnega umetnostnega trga ter posledično veliki skoncentriranosti umetnostnega sistema na javnih institucijah prevzele zelo pomembno vlogo, tudi v smislu vzpostavljanja pregleda nad umetnostjo in njenega vrednotenja ter zgodovinjenja. Kljub temu pa njihova zgodovina pogosto ostaja nenapisana oziroma zgolj kot opomba k večjim temam, ki se jim posvečajo umetnostne in kulturnozgodovinske raziskave. Z umestitvijo razstav v središče preučevanja, ki bo razstavo obravnavalo kot avtonomen, a hkrati kompleksen in s kulturnim prostorom izrazito zraščen medij, se bo lahko izoblikoval bolj celosten pogled na zgodovino umetnosti obravnavanega obdobja. V projektu bomo preučili izbrane razstave, povezane s slovenskim prostorom in umetnostjo v obravnavanem obdobju. Zanimalo nas bo, kaj je tisto, kar jih je poleg razstavljenih umetniških del oblikovalo. Preučili bomo zakulisje njihovega nastanka, proces odločanja o razstavnem programu določenih institucij, financiranju in namenu. Posvetili se bomo mednarodnim razstavam, ki so predstavljale posebno obliko kulturne diplomacije med državami; obravnavali bomo tako razstave slovenske umetnosti v okviru jugoslovanskih predstavitev v tujini kot tudi mednarodne razstave v Sloveniji, torej tiste, ki so vključevale večinsko nejugoslovanske umetnike. S kritičnim in temeljitim pregledom ter analizo razstavljanja bomo poskušali odgovoriti na nekaj vprašanj: (i) kako razstave odsevajo spremembe v politiki in družbi; (ii) kako razstave sooblikujejo predstavljanje slovenske (predvsem v okviru jugoslovanske) umetnosti v tujini; (iii) kakšne razstave tuje umetnosti prihajajo k nam, kakšna sta njihova recepcija in vpliv; (iv) kakšen je celovit pomen razstavljanja za razvoj slovenske umetnosti in kulture. Raziskava nam bo prinesla nekatere konkretne odgovore o našem prostoru, tudi v odnosu do širšega jugoslovanskega okvirja. Splošno pa bo prispevala k boljšem razumevanju vloge medija razstave v umetnostnih in družbenih procesih ter vplivu političnih okvirjev na medij razstavljanja in skozenj tudi na umetnost.
