Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

LIKOVNO IN ARHITEKTURNO RAZSTAVLJANJE MED UMETNOSTNIMI IN IDEOLOŠKIMI KONCEPTI. PRIMER SLOVENIJE, 1947–1979

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.09.00  Humanistika  Umetnostna zgodovina   

Koda Veda Področje
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
zgodovina razstavljanja, umetnostna razstava, arhitekturna razstava, razstave, umetnostni sistem, slovenska umetnost, jugoslovanska umetnost, umetnost 20. stoletja, hladna vojna, kulturna diplomacija, kulturne izmenjave
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
1.582,99
A''
255,19
A'
664,51
A1/2
864,51
CI10
1
CImax
1
h10
1
A1
5,43
A3
0,09
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 04. december 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS 
Scopus  0,14 
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  24482  dr. Nika Grabar  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2021 - 2022  125 
2.  31850  dr. Martina Malešič  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2021 - 2022  94 
3.  33361  dr. Katarina Mohar  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2021 - 2022  115 
4.  53490  Miha Valant  Umetnostna zgodovina  Mladi raziskovalec  2021 - 2022 
5.  56142  Vladimir Vidmar    Tehnični sodelavec  2021 - 2022 
6.  33097  dr. Asta Vrečko  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2021 - 2022  134 
7.  18158  dr. Beti Žerovc  Umetnostna zgodovina  Vodja projekta/programa  2021 - 2022  226 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.513 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.577 
Povzetek
Projekt z naslovom Likovno in arhitekturno razstavljanje med umetnostnimi in ideološkimi koncepti raziskuje zgodovino razstavljanja umetnosti v kontekstu Slovenije (slovenske umetnosti doma in v tujini ter tuje umetnosti na Slovenskem) v obdobju socialistične Jugoslavije, v letih 1947–1979. Izbrano obdobje definirata dva pomembna razstavna dogodka, Razstava sovjetskih slikarjev in Slovenska likovna umetnost 1945–1978, ki sta se oba zgodila v Moderni galeriji v Ljubljani. Tako z organizacijo in izborom del kot z recepcijo odražata takratno zgodovinsko situacijo, hkrati pa sta vredna raziskave tudi kot samostojni umetnostni manifestaciji. Zgodovina razstavljanja nudi svojstven in zelo poveden vpogled v zgodovino umetnosti. V razstavah, ki služijo prezentaciji, trženju in konsekraciji umetnin, pa tudi posredovanju najrazličnejših vsebin in konceptov, lahko razbiramo družbene, politične in ekonomske sile, ki oblikujejo določeno obdobje. Vse to lahko spremljamo tudi na primeru likovnih in arhitekturnih razstav, ki so nastale v slovenskem prostoru po 2. svetovni vojni. V različnih razstavnih dogodkih se je zrcalil vpliv družbenopolitičnega stanja in premen v razumevanju lastne nacionalne entitete in njene pozicije v kontekstu Jugoslavije, pa tudi v mednarodnem okvirju. Razstave so ob specifični povojni jugoslovanski politični situaciji in umanjkanju konkretnega umetnostnega trga ter posledično veliki skoncentriranosti umetnostnega sistema na javnih institucijah prevzele zelo pomembno vlogo, tudi v smislu vzpostavljanja pregleda nad umetnostjo in njenega vrednotenja ter zgodovinjenja. Kljub temu pa njihova zgodovina pogosto ostaja nenapisana oziroma zgolj kot opomba k večjim temam, ki se jim posvečajo umetnostne in kulturnozgodovinske raziskave. Z umestitvijo razstav v središče preučevanja, ki bo razstavo obravnavalo kot avtonomen, a hkrati kompleksen in s kulturnim prostorom izrazito zraščen medij, se bo lahko izoblikoval bolj celosten pogled na zgodovino umetnosti obravnavanega obdobja. V projektu bomo preučili izbrane razstave, povezane s slovenskim prostorom in umetnostjo v obravnavanem obdobju. Zanimalo nas bo, kaj je tisto, kar jih je poleg razstavljenih umetniških del oblikovalo. Preučili bomo zakulisje njihovega nastanka, proces odločanja o razstavnem programu določenih institucij, financiranju in namenu. Posvetili se bomo mednarodnim razstavam, ki so predstavljale posebno obliko kulturne diplomacije med državami; obravnavali bomo tako razstave slovenske umetnosti v okviru jugoslovanskih predstavitev v tujini kot tudi mednarodne razstave v Sloveniji, torej tiste, ki so vključevale večinsko nejugoslovanske umetnike. S kritičnim in temeljitim pregledom ter analizo razstavljanja bomo poskušali odgovoriti na nekaj vprašanj: (i) kako razstave odsevajo spremembe v politiki in družbi; (ii) kako razstave sooblikujejo predstavljanje slovenske (predvsem v okviru jugoslovanske) umetnosti v tujini; (iii) kakšne razstave tuje umetnosti prihajajo k nam, kakšna sta njihova recepcija in vpliv; (iv) kakšen je celovit pomen razstavljanja za razvoj slovenske umetnosti in kulture. Raziskava nam bo prinesla nekatere konkretne odgovore o našem prostoru, tudi v odnosu do širšega jugoslovanskega okvirja. Splošno pa bo prispevala k boljšem razumevanju vloge medija razstave v umetnostnih in družbenih procesih ter vplivu političnih okvirjev na medij razstavljanja in skozenj tudi na umetnost.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno