Projekti / Programi
Aptamere in hidrodinamska kavitacija, dostopno orodje za analizo organskih ostankov v arheološki keramiki
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.05.00 |
Naravoslovje |
Biokemija in molekularna biologija |
|
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
Hidrodinamska kavitacija, aptamere, proteomika, vibracijske spektroskopske metode, arheološki proteini, arheološka lončenina
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
195 |
6.371 |
5.741 |
29,44 |
| Scopus |
211 |
6.846 |
6.192 |
29,35 |
Raziskovalci (10)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
18801 |
dr. Marko Fonović |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
187 |
| 2. |
08523 |
dr. Jože Grdadolnik |
Kemija |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
255 |
| 3. |
53856 |
Maša Kavčič |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
79 |
| 4. |
31913 |
dr. Janez Kosel |
Biotehnologija |
Vodja |
2021 - 2024 |
93 |
| 5. |
35055 |
Lea Legan |
Kemija |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
159 |
| 6. |
51147 |
dr. Andrej Magdič |
Arheologija |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
58 |
| 7. |
34527 |
dr. Urban Novak |
Kemija |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
34 |
| 8. |
35834 |
dr. Klara Retko |
Kemija |
Raziskovalec |
2022 |
149 |
| 9. |
28079 |
dr. Polonca Ropret |
Kemija |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
287 |
| 10. |
28608 |
dr. Barbara Zupančič |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
176 |
Organizacije (3)
Povzetek
Keramika in arheološka lončenina sta med najštevilčnejšimi predmeti, ki jih najdemo pri izkopavanjih in odsevajo različne vrste kulinarik in načine kuhanja v zadnjih 10 000 letih. Razkrivajo kulturne okoliščine jedi, ki so bile v njih pripravljene in razkrivajo podatke o človeški prehrani in družbenih in ekonomskih pogojih v danem kontekstu. Neglede nato pa primerjave posameznih vrst posod še ne vodijo k identifikaciji različnih vrst hrane kar pogosto pripelje do napačnih sklepanj. Ker so ti predmeti zelo pogoste najdbe, se večinoma shranjujejo na neprimeren način, kar pogosto privede do mikrobiološke degradacije organskih ostankov znotraj keramične porozne strukture. Če torej v bližnji prihodnosti raziskovalne metodologije ne bodo postale bolj cenovno dostopne in učinkovitejše pri analizi arheoloških organskih ostankov, bodo možnosti za razkritje evropske kulinarične zgodovine postale vedno bolj omejene. Keramično vezani proteinski delci v organskih ostankih se ne razgradijo tako hitro kot molekula DNA a še vedno nosijo molekularne informacije (kodirane znotraj aminokislin), ki opisujejo ne samo tip proteina ampak tudi njegov živalski izvor, iz česar lahko določimo samo vrsto hrane. Neglede nato pa sedanje metode ekstrakcije, ki so osnovane na ultrazvočni kavitaciji, niso učinkovite in uporabljena topila pogosto spremenijo končno interpretacijo rezultatov pridobljenih z GC-MS analizo. Ko pa se poslužujemo bolj cenovno dostopnih imunoloških metod, kot je encimska imuno-adsorpcijska preiskava (ELISA), so te odvisne od protiteles, kar ima za posledico mnoge slabosti vključno z navzkrižno reaktivnostjo protiteles in njihovo hitro denaturacijo. Naš nov pristop bo obšel ovire sedanjih metod, in sicer tako da bo povezal proces ekstrakcije proteinov znotraj učinkovitega miniaturnega hidrodinamskega kavitacijskega generatorja z cenovno dostopno encimsko adptamer-adsorpcijsko analizo (ELASA), ki namesto protiteles uporablja zelo specifične, stabilne in zanesljive aptamere. Ta prelomni raziskovalni napredek ne zahteva drage merilne opreme in bo omogočil manjšim institucijam izvajanje zanesljive identifikacije organskih ostankov v arheoloških keramičnih fragmentih. Naš pristop bomo uporabili pri interpretaciji kulinaričnih praks zgodnjesrednjeveških prebivalcev mesta Ptuj, da bi preverili domnevo ali se je specifične oblike lončenine uporabljalo za specifične vrste hrane. Poleg razkrivanja kulinarične zgodovine Slovenije, bo naša raziskava okrepila znanstvene temelje za sonaravno upravljanje z viri (United Nations, cilj 17, Področje znanosti, poglavje 35 skozi agendo 21 – izboljšano sodelovanje med naravoslovci in družboslovci) in bo pomenila prispevek k novim interdisciplinarnim raziskavam družbenih in naravoslovnih znanosti, saj bo preskrbela najnovejša raziskovalna orodja in strokovne storitve (cilja 1 in 3 Evropske Raziskovalne Infrastrukture za Dediščinske Znanosti, E-RHIS). Predlagane napredne karakterizacijske tehnike bodo lahko uporabljene tudi v medicini, diagnostiki in forenzični znanosti kot tudi pri zagotavljanju kakovosti v prehrambeni industriji.
