Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Raziskava medsebojno povezanih procesov za trajnostno ravnanje s komunalnim blatom z namenom njegove snovne predelave in recikliranja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.01.00  Tehnika  Gradbeništvo   
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   

Koda Veda Področje
2.01  Tehniške in tehnološke vede  Gradbeništvo 
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
komunalno blato, recikliranje, bioizluževanje, biomineralizacija, piroliza, oglje, gradbeni kompoziti, geotehnika, snovna predelava
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
4.258,76
A''
628,68
A'
1.411,54
A1/2
2.288,88
CI10
4.291
CImax
271
h10
33
A1
14,21
A3
24,86
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 25. februar 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  259  4.597  4.019  15,52 
Scopus  302  5.509  4.713  15,61 
Raziskovalci (20)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  31320  dr. Nataša Belšak Šel  Varstvo okolja  Raziskovalec  2021 - 2022  80 
2.  34294  Urša Brodnik  Varstvo okolja  Raziskovalec  2021 - 2024  150 
3.  54792  Timotej Jurček  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2021 - 2024  27 
4.  14980  dr. Dušan Klinar  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2021 - 2024  180 
5.  24020  mag. Sebastjan Kuder  Gradbeništvo  Raziskovalec  2022 - 2024  209 
6.  53600  Tamara Kuzmanić  Vodarstvo  Mladi raziskovalec  2021 - 2024  13 
7.  30040  dr. Matej Maček  Gradbeništvo  Raziskovalec  2021 - 2024  433 
8.  25599  dr. Alenka Mauko Pranjić  Geologija  Raziskovalec  2021 - 2024  318 
9.  57171  Erik Mihelič  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2023  12 
10.  08245  dr. Matjaž Mikoš  Vodarstvo  Raziskovalec  2021 - 2024  1.548 
11.  05930  dr. Ana Mladenović  Geologija  Raziskovalec  2021 - 2024  818 
12.  53065  Aleš Oblak  Gradbeništvo  Raziskovalec  2021 - 2022  34 
13.  36451  dr. Primož Oprčkal  Geologija  Vodja  2021 - 2024  124 
14.  35632  Anja Potokar  Varstvo okolja  Raziskovalec  2022 - 2024  103 
15.  20089  dr. Klavdija Rižnar  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2021 - 2024  136 
16.  33748  dr. Jasna Smolar  Gradbeništvo  Raziskovalec  2021 - 2024  338 
17.  54950  dr. Darina Štyriakova  Geologija  Raziskovalec  2021 - 2024  37 
18.  27508  dr. Janez Turk  Gradbeništvo  Raziskovalec  2021 - 2024  214 
19.  15799  dr. Lidija Tušek  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2021 - 2024  125 
20.  32263  dr. Vesna Zalar Serjun  Geologija  Raziskovalec  2021 - 2024  126 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0792  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo  Ljubljana  1626981  26.327 
2.  1421  Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj  Ptuj  5844975000  422 
3.  1502  Zavod za gradbeništvo Slovenije  Ljubljana  5866324000  10.354 
4.  1509  Limnos, podjetje za aplikativno ekologijo, d.o.o.  Brezovica pri Ljubljani  5834112  209 
Povzetek
Čiščenje odpadne vode temelji na uporabi čistilnih naprav (ČN), kjer pri tem nastajajo velike količine komunalnega blata. Na posamezno populacijsko enoto ČN nastane od 15 do 60 g suhe snovi blata dnevno. V Sloveniji letno nastane približno 38 000 ton suhe snovi blata v celotni EU pa kar 10 milijonov ton suhe snovi blata, kar predstavlja velik okoljski in družbeno-ekonomski problem. Po obdelavi na ČN blato vsebuje od 15 do 75 % suhe snovi, ki jo tvori približno 75 % organskih snovi in manj kot 25 % mineralnih snovi. Zaradi nestabilne sestave, saj ne zagotavlja mehanske trdnosti, mikrobiološke razgradnje in tvorbe metana, blata ni dovoljeno odlagati na odlagališčih odpadkov. Zaradi prevelike vsebnosti potencialno nevarnih snovi (kovin, organskih spojin, mikroplastike, etc.) ga brez obdelave ni mogoče vnašati na kmetijske površine. Zaradi visoke vsebnosti vlage in mineralnih snovi ima skoraj ničelno kurilno vrednost, zato je kurjenje izvedbeno zahtevno, hkrati pa povzroča emisije toplogrednih plinov in potencialno nevarnih snovi. Na drugi strani pa se v EU, s sežigom približno 1 milijona ton ali odlaganjem 0,5 milijona ton blata letno, izgubljajo kritične surovine, na primer fosfor ali organska hranila, ki bi jih potrebovali za bogatenje osiromašenih tal. Postopki recikliranja blata morajo zato v prvi vrsti omogočati predelavo čim večjih količin na ekonomsko sprejemljiv in trajnosten način s čim manjšimi emisijami nevarnih snovi in toplogrednih plinov, pridobljeni proizvodi pa morajo biti okoljsko sprejemljivi in ustrezati tehničnim standardom in smernicam določenega načina rabe. Gradbeništvo predstavlja pomemben segment na področju recikliranja blata z vidika porabe velikih količin materiala, še posebno na področju zemeljskih del. Zato bo v okviru projekta v najširši obliki preučena prav možnost predelava blata v po meri načrtovane in izdelane gradbene kompozite, predvidene za uporabo v zemeljskih delih. Glavni cilj projekta je razvoj medsebojno povezanih procesov, ki omogočajo celostno obravnavo in trajnostno ravnanje z blatom iz čiščenja komunalne odpadne vode, z namenom njegove snovne predelave in recikliranja v materiale, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Posebni cilji in naloge projekta pa so naslednji: Ugotoviti in proučiti razlike in trende v sezonskih variacijah v sestavi in lastnostih blata iz različnih ČN. Proučiti učinkovitost procesa biomineralizacije blata v kombinaciji z bioizluževanjem za pridobivanja humusnega materiala za revitalizacijo degradiranih območij. Preučiti postopek ekstrakcije hranil (N-P-K, organska snov) iz blata in potencialno nevarnih snovi iz oglja iz pirolize z mikrobiološkim izluževanjem. Preučiti postopek pirolize blata z namenom pridobivanja energije in oglja. Razviti recepture in postopke za predelavo blata za proizvodnjo okoljsko sprejemljivih kompozitnih gradbenih materialov. Proučiti in določiti možnosti uporabe, določiti smernice za preverjanje lastnosti in kvalitete, in določiti okoljske lastnosti gradbenih kompozitov iz blata. Določiti okoljske vplive preučevanih tehnologij preko analize življenjskega cikla in stroškovnega cikla materialov v okviru primerjalne LCA in LCCA analize. Delo v projektu bo razdeljeno v 9 delovnih sklopov, kjer bodo najprej preučene fizikalno-kemjiske značilnosti blata, nato bodo podrobneje preučeni in optimizirani procesi biomineralizacije, bioizluževanja in pirolize blata. Največji poudarek bo na raziskavah recikliranja blata za pridobivanje gradbenih kompozitov, kjer bodo izvedene geomehanske raziskave in raziskave procesov imobilizacije potencialno nevarnih snovi v kompozitih. Na koncu pa bodo vsi procesi ovrednoteni še z modeliranjem življenjskega in stroškovnega cikla (LCA, LCCA).
Zgodovina ogledov
Priljubljeno