Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Kmetijstvo naslednje generacije

Obdobja
01. januar 2022 - 31. december 2027
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   
4.06.00  Biotehnika  Biotehnologija   

Koda Veda Področje
4.01  Kmetijske vede in veterina  Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 
Ključne besede
agroekologija, agroekosistem, biotska pestrost, podnebne spremembe, ekosistemske storitve, prehranska varnost, trajnostno kmetijstvo, precizno kmetijstvo, ekološka pridelava, metode z nizkim tveganjem, daljinsko zaznavanje, bioinformatika, ekonomika, naravni viri, varstvo rastlin, EU zeleni dogovor
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.489,13
A''
935,08
A'
2.978,61
A1/2
3.789,15
CI10
5.143
CImax
220
h10
34
A1
22,43
A3
27,85
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 22. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  327  5.578  4.701  14,38 
Scopus  375  6.527  5.524  14,73 
Raziskovalci (23)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  53570  Sergeja Adamič Zamljen  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  33 
2.  31007  dr. Irena Bertoncelj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  106 
3.  53292  Jernej Bubnič  Živalska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  55 
4.  32920  dr. Blaž Germšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  261 
5.  55810  Tim Godec  Biotehnologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  17 
6.  14929  mag. Matej Knapič  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2022 - 2024  353 
7.  32020  dr. Janja Lamovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  116 
8.  28497  dr. Žiga Laznik  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  288 
9.  29500  dr. Robert Leskovšek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  258 
10.  25805  mag. Špela Modic  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  381 
11.  58235  Anja Pavlin  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2023 - 2024 
12.  29617  dr. Marko Petek  Biotehnologija  Raziskovalec  2022 - 2024  168 
13.  52034  Eva Praprotnik  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  64 
14.  23608  dr. Janez Prešern  Biologija  Raziskovalec  2022 - 2024  213 
15.  26091  dr. Jaka Razinger  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2022 - 2024  446 
16.  10922  dr. Andrej Simončič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  932 
17.  38128  dr. Nik Susič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2024  71 
18.  38629  dr. Tanja Travnikar  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2023  82 
19.  16393  dr. Kristina Ugrinović  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  643 
20.  05672  dr. Gregor Urek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  736 
21.  16283  dr. Borut Vrščaj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  926 
22.  34339  dr. Nika Weber  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  228 
23.  32061  dr. Janja Zajc  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2024  163 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.022 
2.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.258 
3.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.306 
Povzetek
Programska skupina Kmetijstvo naslednje generacije naslavlja vse ključne izzive, s katerimi se spopada sodobno kmetijstvo, ki ga usmerjajo globalni trendi rasti prebivalstva in s tem povečano povpraševanje po hrani v vsaj naslednjih treh do štirih desetletjih. Sodobno intenzivno kmetijstvo ne more zagotavljati dovolj kakovostne hrane in se sooča z degradacijo naravnih virov in resnim zmanjševanjem zmožnosti agroekosistemov, da zagotavljajo druge dobrine in ekosistemske storitve. Te probleme rešuje Agroekologija - raziskovalno področje, ki se osredotoča na odgovorno rabo tal, zaščito biotske pestrosti, povečanje odpornosti agroekosistemov na podnebne spremembe, zagotavljanje ekosistemskih storitev kmetijskih krajin in prehransko varnost ob hkratnem upoštevanju etičnih, človeških in okoljskih vrednot. Kmetijstvo pa se sooča tudi s pomembnim problemom prekomerne odvisnosti od uporabe sintetičnih pesticidov, kljub njihovim dokazanim neposrednim in posrednim negativnim vplivom na zdravje ljudi in okolje. Problem je tudi razvoj odpornosti na pesticide, hkrati pa se je zaradi globalne trgovine in podnebnih sprememb povečala pestrost invazivnih škodljivcev, rastlinskih patogenov in plevelov. Mnogi postanejo gospodarsko pomembni škodljivci, ki jih je težko nadzorovati brez uporabe kemičnih pripravkov. Vendar se svetovna in EU kmetijska politika kot tudi raziskovalni trendi usmerjajo v 'trajnostno intenziviranje' kmetijske pridelave, kjer manjša raba pesticidov preko preciznega kmetijstva redko vodi do zmanjšanja pridelave ali neto vrednosti. Poleg tega prehod na ekološko pridelavo dokazano zmanjšuje vsebnost pesticidov v hrani in krmi, predvsem z uporabo alternativnih ali tako imenovanih metod z nizkim tveganjem, ki bi lahko nadomestile številne trenutno uporabljene sintetične kemične pesticide. Daljinsko zaznavanje in bioinformatika kot tehnologiji za generiranje in analizo velikega števila podatkov ('Big Data') igrata pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva in implementacije sistemov za kmetijsko pridelavo naslednje generacije. Raziskovanje in ekonomika sistemov kmetijske pridelave sta ključni točki pri oceni izvedljivosti prenosa novih rezultatov raziskav končnim uporabnikom. Koncept preciznega kmetijstva vključuje vse prostorske podatke v učinkovitejšo in okolju prijaznejšo proizvodnjo. Programska skupina Kmetijstvo naslednje generacije se bo zgoraj opredeljenih izzivov lotila z združevanjem raziskav o trajnostni kmetijski proizvodnji, ohranjanju in racionalni rabi naravnih virov z inovativnimi varstvom rastlin. Ti raziskovalni področji bosta tesno povezani z raziskavami pridelovalnih sistemov naslednje generacije, temelječih na daljinskem zaznavanju, preciznem kmetijstvu, bioinformatiki in ekonomiki. Rezultat te programske skupine bodo inovativni pridelovalni sistemi, odporni na klimatske spremembe, ki bodo omogočil trajnostno intenzifikacijo agroekosistemov, skladno z zahtevami EU in njenega novega zelenega dogovora.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani raziskovalni program bo vplival na razvoj novih znanj v kmetijstvu s področij vedenj o (i) organskem ogljiku v tleh in eroziji tal z raziskavami, ki bodo temeljile na združevanju podatkov empiričnega terenskega dela z geo-statističnimi pristopi za modeliranje prostorske razporeditve virov. To bo vodilo do izboljšanja obstoječih znanj o odnosih v tleh predvsem na kraškem in hribovitem območju. (ii) Raziskave o prekrivnih posevkih bodo predvsem vezane na ugotavljanje pomena te agronomske prakse in njenega vpliva na emisije CO2, talnih mikrobov in dinamiko ogljika v tleh. (iii) Raziskave vezane na biotsko raznovrstnost tal se bodo izvajale glede na strategijo EU o biotski raznovrstnosti do leta 2030 in načrtu EU za obnovo naravnih virov. (iv) Doprinesli bomo k znanju o opraševalcih in njihovih ekoloških zahtevah ter delovanju čebel in njihove storilnosti, ter k (v) zatiranju škodljivcev, patogenov in plevela z ekološko sprejemljivimi in inovativnimi pristopi, ki temeljijo na uporabi: mikrobnih antagonistih škodljivcev/patogenov; Pleurotus egerolizinov, ki se vežejo na konzervativne lipidne receptorje in se tako izognejo razvoju pojava odpornosti in bioracionalnih dsRNK molekulah - te raziskave lahko vodijo v razvoj nove generacije biopesticidov; vpliv različnih sevov bakterij iz rodu Bacillus in njihov potencial na rast rastlin in nematicidno delovanje; parazitski ogorčici polžev Phasmarhabditis papillosa in njen pomen pri zatiranju gospodarsko pomembnih vrst polžev; in analizi načel, ki določajo medsebojne interakcije hiperparazitskih gliv. Dodana vrednost programske skupine je izrazit interdisciplinarni pristop, ki vključuje znanstvenike iz področij pedologije, agroekologije, strokovnjake za varstvo rastlin, mikrobiologe, molekularne biologe in bioinformatike. Njihovo sodelovanje bo vodilo k razvoju novih znanj iz področja ohranjanja agroekosistemov in varstva rastlin v Sloveniji in obstoječe znanje dvignilo na naslednjo raven. Raziskovali bomo sisteme pridelave zelenjadnic, poljščin in sadnih rastlin. Ciljne skupine za rezultate naših raziskav predstavljajo raziskovalci, študenti, kmetje, kmetijski svetovalci, ljubiteljski pridelovalci, ter nosilci političnih odločitev.
Pomen za razvoj Slovenije
Vpliv na razvoj na področju gospodarstva Naše raziskave bodo spodbudile ekološko pridelavo kakovostnih kmetijskih proizvodov z visoko dodano vrednostjo in razvile nove načine kmetijske pridelave s čimer bomo okrepili ekonomsko varnost kmetijskega sektorja. Znanje o sekvestraciji organskega ogljika v tleh (SOC) bo pripomoglo k prilagajanju načinov obdelave tal na specifične talne in klimatske pogoje. Povečana zaloga SOC bo zmanjšala izpiranje nitratov/fitofarmacevtskih sredstev, izboljšala odpornost na sušo, pospešila razgradnjo pesticidov, povišala biodiverziteto tal in tako zvišala rodovitnost in produkcijo. Ponor CO2 v tleh bo ublažil negativne učinke toplogrednih plinov in znižal izpuste na nacionalni ravni. Raziskave erozije tal bodo značilno izboljšale kmetovanje na podeželju, zlasti na kraških in gričevnath območjih Slovenije. Ekosistemske storitve prekrivnih posevkov bodo omogočile široko uporabo inovativnega varstva rastlin. Razvoj metod varstva rastlin z nizkim tveganjem bo omogočil trajnostno, varno in kakovostno pridelavo hrane, izboljšal življenjski standard kmetov in pozitivno vplival na gospodarsko rast v Sloveniji. Za uporabnike na trgu bomo razvijali nove agense biotičnega varstva za obvladovanje škodljivih žuželk, ogorčic, gliv in polžev. Predlagani program obravnava biotehnološki pomen biopesticidov, glivnih proteinov in dsRNK, ter njihovo potencialno uporabo kot varnih in okolju prijaznih pripravkov za zatiranje kmetijskih škodljivcev. Odkritje in patentiranje novih bioaktivnih spojin bi lahko privedlo do številnih možnosti komercializacije, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi, licenciranjem intelektualne lastnine in spin-off podjetji. Razvoj novih metod za odkrivanje škodljivcev bo omogočil natančno odkrivanje rastlinskih škodljivcev in patogenov, kar bo omejilo njihovo nadaljnje širjenje in s tem prispevalo k večji gospodarski rasti. Z vključevanjem ponujenih rešitev v sisteme pridelave kmetijskih rastlin naslednje generacije se bo izboljšal ekonomski položaj kmetij in okrepile lokalne skupnosti. Zagotovljen bo neposreden prenos znanja kmetom, pridelovalcem, kmetijski svetovalni službi kot tudi širši strokovni javnosti. Vpliv na razvoj družbenih in kulturnih dejavnosti Novo pridobljena znanja bodo koristila kmetijskim svetovalcem ki bodo do znanja lahko dostopali na delavnicah, simpozijih in seminarjih, spletnih podatkovnih in informacijskih portalih, ki delujejo pod okriljem Kmetijskega inštituta Slovenije (npr. www.ivr.si, spletne strani javnih služb v rastlinski pridelavi, blogi). Proaktivni bomo pri oblikovanju naslednje generacije sistemov pridelave kmetijskih rastlin, ki bodo primerni za neposreden prenos v prakso. Nadaljnji razvoj spletnih informacijskih portalov bo omogočil razširjanje rezultatov programa in strokovnega dela, s čimer se bo povezava z različnimi deležniki še okrepila. Kmetje/pridelovalci bodo imeli koristi od prenosa znanja s pomočjo kmetijske svetovalne službe, z objavljanjem rezultatov v strokovnih in znanstvenih revijah, časopisih, na televiziji, radiu in družbenih omrežjih. Na primer, kmetom bomo prikazali tehnike obdelave tal, ki povečujejo vsebnost organske snovi v tleh ter strategije za doseganje boljših donosov pod sušnim stresom, s čimer se bodo lažje prilagodili podnebnim spremembam. Čebelarji bodo optimizirali selitveno čebelarjenje, ki temelji na naravnih virih v okolju, in s tem povečali donos medu. Odločevalci, vlada in agencije bodo lahko naše rezultate uporabili za razvoj informiranih strategij in politik, za mednarodno poročanje (proračun LULUCF-C) in spoštovanje mednarodnih zavez in sporazumov (npr. pariški podnebni sporazum). Novo znanje jim bo koristilo tudi za izboljšanje nacionalne kmetijske politike in oblikovanje ukrepov v skladu s politikami Evropske komisije (npr. SKP, Nitratna direktiva). Nacionalno prehransko varnost bomo izboljšali s predlaganimi metodami zatiranja škodljivcev z nizkim tveganjem in inovativnimi sistemi pridelave, saj se bo s pomočjo le-teh okrepila primarna proizvodnja na lokalni ravni. Boljše upravljanje s talno organsko snovjo ter preprečevanje erozije bosta neposredno prispevala k večjim donosom in okrepila gospodarski položaj kmetov na podeželju. Predlagani program prispeva k pristopu "Eno zdravje" tako na področju zdravja ljudi kot tudi okolja. Zaradi naštetega bo imel program pomemben družbeni učinek, saj bo povečal konkurenčnost slovenskega kmetijstva. Predlagani program bo neposredno prispeval tudi k nacionalnim in evropskim kmetijskim in okoljskim programom in strategijam, saj spodbuja ekološke kmetijske prakse, ki so koristne za ohranjanje naravnih virov, ustvarja nova "zelena delovna mesta", zmanjšuje odvisnost od sintetičnih pesticidov ter je usmerjen k pomembnemu cilju povečanja prenosa znanja in inovacij od raziskav do končnih uporabnikov. Inovativne metode zatiranja škodljivcev bodo kmetijskim strokovnjakom, kmetom in oblikovalcem politik omogočile več orodij za zaščito pridelkov z znatno nižjimi okoljskimi in zdravstvenimi tveganji v primerjavi z uporabo običajnih sintetičnih pesticidov, s čimer bodo zaščitili naravno dediščino. Ohranjanje genskih virov najpomembnejših zelenjavnih in sadnih vrst bo prispevalo k ohranjanju kulturne dediščine. Srednješolsko in univerzitetno izobraževanje bo lahko prilagodilo in nadgradilo svoje učne načrte na srednješolski ravni (npr. praktični ukrepi za povečanje zalog ogljika v tleh) in na univerzitetni ravni. Rezultate raziskav bomo predstavili tudi širši javnosti, kar bo prispevalo k boljšemu razumevanju zapletene soodvisnosti, povezav in koristi trajnostne in do okolja odgovorne kmetijske proizvodnje.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno