Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Sociokulturni in organizacijski vidiki prenosa znanja in tehnologije

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   
5.04.00  Družboslovje  Upravne in organizacijske vede   

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
5.06  Družbene vede  Politične vede 
Ključne besede
Prenos znanja, odnos stroka in politika, uporaba znanja v pandemiji, epistemične skupine, družbena kriza
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
3.601,36
A''
725,88
A'
2.289,2
A1/2
2.717,6
CI10
2.061
CImax
425
h10
20
A1
13,44
A3
1,98
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 21. julij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  69  1.593  1.532  22,2 
Scopus  106  2.392  2.275  21,46 
Raziskovalci (9)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  04991  dr. Franc Adam  Sociologija  Vodja  2022 - 2024  569 
2.  26182  dr. Igor Bahovec  Sociologija  Raziskovalec  2022 - 2024  260 
3.  51328  Blaž Bajec  Kulturologija  Tehnični sodelavec  2022  25 
4.  51948  dr. Maruša Gorišek  Sociologija  Raziskovalec  2022 - 2024  32 
5.  15185  dr. Matej Makarovič  Sociologija  Raziskovalec  2022 - 2023  433 
6.  57564  dr. Martina Plantak  Politične vede  Raziskovalec  2023 - 2024 
7.  56830  Anja Pogladič  Antropologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2023 
8.  25830  dr. Mateja Rek  Politične vede  Raziskovalec  2022 - 2023  144 
9.  30472  dr. Hans Westlund  Sociologija  Raziskovalec  2022 - 2024  78 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2439  Inštitut za razvojne in strateške analize  Ljubljana  2074320  1.530 
Povzetek
Programska skupina se bo v nadaljevanju ukvarjala s sociokulturnimi in organizacijskimi vidiki generiranja, utilizacije in prenosa znanja v širšem družbenem kontekstu pandemije covida-19, ki ga zaznamujeta visoka stopnja nepredvidljivosti in tveganosti. To zahteva nove odgovore in strnitev različnih tipov znanstvene in strokovne, pa tudi politične in državljanske kompetence. V okviru programa tako podrobneje preučujemo odnose med vlado (tudi drugimi vladnimi institucijami in ministrstvi) ter strokovnimi/ekspertnimi telesi, ki so jih posamezne države v Evropi oblikovale za pomoč pri spopadanju z epidemijo covid-19. Zanima nas, kako potekajo procesi odločanja in pogajanja med akterji, ki pripadajo različnim (pod)sistemskim imperativom in razpolagajo z različnim tipom in nivojem znanja. Naša teza je, da od teh bilateralnih in multilateralnih pogajalskih pozicij zavisi, kako uspešne oz. neuspešne so posamezne države/regije v obvladovanju in upravljanju z epidemiološko in družbeno krizo. Največji poudarek bo na primeru Slovenije, vendar v mednarodno primerjalnem kontekstu. Tu nas zanima tudi odnos znotraj stroke in ekspertne skupine. Pri tem se osredotočimo tako na vidike formalne vloge in prenosa znanja v epidemiji na mednarodni ravni, pa tudi na neformalne načine v obliki različnih interdisciplinarnih, prostovoljnih skupin državljanske znanosti (Citizen Science), ki so v pandemiji igrale zelo pomembno vlogo.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave tega tipa so ključnega pomena za omilitev posledic pandemije in prihajajoče krize ter razumevanje na eni strani učinkovitosti določenih ukrepov, ter na drugi strani dinamike procesov pri sprejemanju teh odločitev (vloga ekspertov in komunikacija z odločevalci). Pred družbo pa so tudi širši izzivi - kako bo globalni svet izgledal po pandemiji in kaj smo se iz nje lahko naučili? Družboslovnih raziskav na temo trenutne pandemije in njenega vpliva na vitalne družbene podsisteme je izjemno malo, še manj takih, ki bi upoštevale kontekst in morebitne specifike Slovenije. Le-te je potrebno nujno vkomponirati v raziskovanje predvsem pri razmisleku o prihodnjih načinih upravljanja s kriznimi razmerami, pomembno pa je tudi identificirati države/regije, ki so tu največ dosegle in so najbolje organizirane. Pomen in vpliv predloženi raziskav v okviru programske skupine je predvsem v interdisciplinarnem pristopu, v integralnem teoretskem in metodološkem načrtu ter v aktualnosti tematike. Naš namen je vzpodbuditi ukvarjanje z upravljanjem z družbenimi krizami in tveganji na podlagi primerjalnih analiz in študij primera.
Pomen za razvoj Slovenije
Spoznanja in izsledke bomo predstavili v znanstvenih in strokovnih objavah, pozorni bomo tudi na predstavitve v spletnih in tiskanih medijih, ki jih spremlja širša intelektualna javnost, med njimi tudi predstavniki biomedicinske stroke, ter akterji političnega odločanja. Z njimi bomo navezali oz. poglobili stike v teku raziskovanja in sicer v okviru intervjujev in fokusnih skupin. Rezultati in predlogi, ki bodo izhajali iz našega raziskovanja bodo imeli vpliv na širšo javnost, na eksperte, ki se ukvarjajo z epidemiološko krizo ter na koncipiranje bolj učinkovite strategije za spopadanje z družbenimi krizami. Vplivnost raziskovanja bo vidna tudi v spodbujanju projektov državljanske znanosti (Citizen Science) in drugih interdisciplinarnih, humanitarnih in prostovoljnih projektov, ki združujejo znanstvenike, strokovnjake in zainteresirane državljane.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno