Projekti / Programi
Raziskave arheološke dediščine
01. januar 2022
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| 1.02.00 |
Naravoslovje |
Fizika |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
| 1.03 |
Naravoslovne vede |
Fizika |
arheologija; arheometrija; numizmatika; bronasta doba; starejša železna doba; mlajša železna doba; rimska doba; pozna antika; zgodnji srednji vek; depojske najdbe; Slovenija; kultne pokrajine; kultna mesta v spodmolih in jamah; PIXE; PIGE; ICP-AES; LiDAR
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
26. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
184 |
1.832 |
1.433 |
7,79 |
| Scopus |
199 |
2.129 |
1.671 |
8,4 |
Raziskovalci (11)
Organizacije (2)
Povzetek
Predlagane vsebine obsegajo arheološke raziskave premične arheološke dediščine, arheoloških najdišč in krajin od bronaste dobe do vključno zgodnjega srednjega veka. Izhajajo iz temeljne analize arheoloških ostalin z območja Slovenije, ki jih bomo obravnavali v zgodovinskem in geografskem kontekstu Evrope, Sredozemlja in Bližnjega vzhoda. Poleg klasičnih arheoloških metod vključujejo arheometrične, arheozoološke, dendrokronološke in GIS analize ter arheološko interpretacijo lidarskih podatkov. Vsebinski poudarki v obdobju 2022-2027 bodo: 1. ritualizirana pokrajina Blejskega jezera in okolice v pozni bronasti dobi (več kot 15 manjših skupin predmetov iz pozne bronaste dobe/14-11 st. pr. Kr., ki so bile deponirane na območju več kot 20 hektarjev na vzpetinah nad Blejskim jezerom), 2. izbrane teme keltske numizmatike (zlatniki, ki posnemajo statere makedonskega kralja Aleksandra III.; zakladna najdba okoli 900 keltskih srebrnikov, odkrita v začetku 20. stoletja ob vznožju Okića pri Samoboru na Hrvaškem) 3. grobišča (Jelenšek nad Godovičem, Grad pri Krnu), kultna mesta (Berlotov rob), naselja in krajine (Notranjska in Kras) železne dobe 4. vloga rimske vojske v osvajanju in romanizaciji (predvsem najdiščni kompleks s središčem v Ulaki, ki poleg naselja domačinov na gradišču v Ulaki vključuje dva rimska tabora in oblegovalne nasipe ter sledove vojaškega spopada, verjetno iz časa med 6. in 4. desetletjem pr. Kr.), 5. rimsko vojaško odlikovanje torkves, 6. kultna mesta v spodmolih in jamah na rimskem podeželju (izhodišče: obravnava takega svetišča pri Godiču, 2.-4. st. po Kr.), 7. datacija najstarejših zgodnjekrščanskih cerkva v višinskih naseljih pozne antike, 8. arheometrične raziskave rimske vojaške opreme in poznoantičnih fibul z metodo PIXE, 10. raziskovanje najstarejših sledov naselitve Slovanov, 11. vodna cisterna s poznoantičnega višinskega naselja Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici in 12. preventivno konserviranje.
Pomen za razvoj znanosti
Izvajanje raziskovalnega programa je pomembno za razvoj znanosti predvsem na področju arheologije, pa tudi numizmatike in zgodovine ter konserviranja premične arheološke dediščine. Na področju arheologije izvajanje programa prispeva k razvoju raziskovanja preteklosti ozemlja Slovenije od prazgodovine kovinskih dob do zgodnjega srednjega veka in prehodov med njimi; prispeva torej k razvoju arheološke znanosti v Sloveniji in v širšem evropskem prostoru, saj je preteklost ozemlja današnje Slovenije tesno povezana z geografsko bistveno širšimi zgodovinskimi dogajanji, ki jih preučujejo v Evropi in tudi zunaj nje. Raziskave rimskega orožja in vojaške opreme so zaradi enotnosti te vrste materialne kulture na primer a priori relevantne za celo območje rimske države, ki je poleg velikega dela Evrope obsegala Sredozemlje. Na področju arheometričnih raziskav rimske vojaške opreme so naše raziskave med vodilnimi v svetu. V primeru izjemnih najdišč, kot je kompleks rimskih vojaških taborov in drugih struktur okoli Ulake, je pomen raziskav za cel rimski svet na dlani. Pričakujemo, da bo izvajanje raziskovalnega programa v naslednjih šestih letih izrazito prispevalo k razvoju arheologije v Sloveniji in širše s postopki preučevanja in njihovimi izsledki na področjih, ki vključujejo raziskave depojskih najdb pozne bronaste dobe, grobišč, naselij in kulturnih krajin železne in rimske dobe, vloge rimske vojske na prehodu iz prazgodovinske v rimsko dobo, rimske vojaške opreme, rimskih podeželskih kultnih mest v spodmolih in jamah, poznoantičnih višinskih naselij, najstarejših sledov naselitve Slovanov in na sploh vključevanja naravoslovnih metod v proučevanje premične arheološke dediščine. Izvajanje raziskovalnega programa je pomembno za razvoj postopkov konserviranja predmetov premične arheološke dediščine, med drugim na področju pasivnega oziroma preventivnega konserviranja, tj. shranjevanja predmetov kulturne dediščine (konserviranih ali tistih, ki čakajo na konservatorski postopek) v optimalnih pogojih, ki kar se da zavirajo propadanje dediščine. Vse bolj se kaže nujnost preučevanja preventivnega konserviranja, ki je za ohranjanje premične dediščine izjemnega pomena.
Pomen za razvoj Slovenije
Izvajanje raziskovalnega programa prispeva k pozitivnemu razvoju Slovenije na področju gospodarstva (turizem), kulture, varovanja kulturne dediščine, razvoja narodne zavesti, razvoja mladih kadrov in promocije Slovenije. Večina izvajalcev raziskovalnega programa so muzejski kustosi, zato izsledke raziskav hitro vključujejo v izdelke, ki so namenjeni najširšim javnostim (npr. razstave in spremljajoče publikacije, poljudni filmi, poljudne objave in predavanja, nastopi v medijih). Na ekonomskem področju te dejavnosti prispevajo k izboljšanju turistične ponudbe, npr. v Ljubljani (stalna in druge razstave v Narodnem muzeju Slovenije), na blejskem gradu (stalna razstava), na Hrušici (stalna razstava), v Tolminu (sodelovanje pri občasnih razstavah v Tolminskem muzeju). Za narodno zavest in kulturni razvoj Slovenije je pomembno poznavanje preteklosti območja, na katerem živimo, in vključevanje tega poznavanja v najširšo zavest njenih prebivalcev. Pri tem ima velik pomen arheološka dediščina. Izvajanje raziskovalnega programa prispeva h krepljenju družbene zavesti o izjemnosti arheološke dediščine na geostrateško pomembnem območju Slovenije in o nujnosti njenega ohranjanja (npr. stalna razstava Zgodbe s stičišča svetov v Narodnem muzeju Slovenije). Izvajanje raziskovalnega programa bistveno prispeva k varovanju kulturne dediščine. Za ohranjanje arheološke premične dediščine, še posebej kovinskih predmetov, ki so precej dovzetni za propadanje, sta namreč izjemnega pomena pasivno oz. preventivno in aktivno konserviranje. Raziskave na področju preventivnega konserviranja izvaja članica programske skupine v okviru enega evropskega in enega nacionalnega projekta. Pri načrtovanju in izvajanju aktivnega konserviranja so bistveni raziskovalni in analitski postopki, ki so sestavni del raziskav v okviru našega raziskovalnega programa. Na tem področju je izrednega pomena že utečeno tesno sodelovanje izvajalcev raziskovalnega programa z Oddelkom za konserviranje in restavriranje Narodnega muzeja Slovenije, ki svoje izkušnje posreduje drugim konservatorskim delavnicam v državi. Z objavljanjem izsledkov raziskav v svetovnih jezikih v mednarodno uveljavljenih revijah in monografijah ter s kvalitetnimi nastopi na mednarodnih konferencah in sodelovanjem v mednarodnih projektih izvajanje raziskovalnega programa prispeva k promociji Slovenije na področju znanosti. Vključevanje izsledkov raziskovalnega programa v reprezentativna poljudna ali poljudno-znanstvena dela (npr. razstave in spremljajoče objave) pa prispeva k promociji države na širšem področju. Vsebine raziskovalnega programa so vključene v poučevanje na dveh slovenskih univerzah. V okviru izvajanja raziskovalnega programa se izobražujejo mladi raziskovalci. Z obojim vplivamo na izobraževanje in vzgojo mladih strokovnjakov.
