Projekti / Programi
Premična kulturna dediščina: arheološke in arheometrične raziskave
01. januar 2015
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| 1.02.00 |
Naravoslovje |
Fizika |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H340 |
Humanistične vede |
Arheologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
pozna bronasta doba, starejša železna doba, mlajša železna doba, rimska doba, zgodnji srednji vek, premična arheološka dediščina, depoji, keltski novci, militaria, rimski vojaški tabor, rimska bojišča, reka Ljubljanica, Nadleški hrib, zgodnjesrednjeveško steklo, arheometrija, PIXE, PIGE, XRF
Raziskovalci (14)
Organizacije (2)
Povzetek
Vsebine predlaganega raziskovalnega programa zajemajo temeljno obravnavo arheoloških najdb in najdišč iz območja Slovenije ter na področju numizmatike tudi Hrvaške, od kovinskih dob prazgodovine do zgodnjega srednjega veka.
Pri načrtovanih raziskovalnih vsebinah predlaganega nadaljevanja raziskovalnega programa je poudarek na proučevanju premične arheološke dediščine, vendar pa se na to ne omejujejo in vključujejo tudi terenske, predvsem nedestruktivne raziskave arheoloških najdišč.
Dosedanje izvajanje našega interinstitucionalnega raziskovalnega programa, ki deluje od leta 2004, je pokazalo, da premišljena in iz zastavitve raziskovalnega problema izhajajoča uporaba naravoslovnih metod pri proučevanju premične arheološke dediščine privede do relevantnih novih znanstvenih spoznanj. Zato bomo tudi v bodoče poleg tradicionalnih arheoloških metod v naše raziskave vključevali uporabo naravoslovnih metod. Čim širši pristop k proučevanju predmetov arheološke premične dediščine je namreč pomemben za njeno kar se da vsestransko razumevanje in interpretacijo ter je tudi predpogoj za kvalitetno konserviranje ali restavriranje predmetov ter njihovo predstavitev, skupaj z izsledki proučevanja, najširši javnosti.
V obdobju 2015-2021 bo raziskovalni program na področju prazgodovine usmerjen v obravnavo depojskih najdb z Bleda (13. st. pr. Kr.), Dragomlja (11. st. pr. Kr.) in Kranja (8. st. pr. Kr.), železnodobnega kultnega mesta Berlotov rob na Tolminskem in keltskega kovanja denarja na območju Slovenije in Hrvaške. Pri zadnjem se bomo osredotočili na študij in objavo zakladne najdbe okoli 1300 srebrnih tetradrahem Tavriskov iz okolice Samoborja in malih tavriščanskih srebrnikov (drobiža) tipov Đurđevac in Varaždin. Obdobje prehoda pozne prazgodovine v zgodnjo rimsko dobo je zajeto z obravnavo Notranjske v tem obdobju, ki vključuje raziskave rimskega vojaškega tabora Nadleški hrib z raziskavami izbranih tipov fibul iz 1. st. pr Kr., ki bodo izhajale iz naših dosedanjih raziskav uporabe medenine v 1. st. pr. Kr. Pri raziskavah rimske dobe načrtujemo sledeča vsebinska težišča: orožje in druga zgodnjerimska vojaška oprema (predvsem iz reke Ljubljanice), obravnava dveh prizorišč rimskih vojaških napadov iz Oktavijanovih ilirskih vojn (35-33 pr. Kr.) na Idrijsko-Cerkljanskem in priprava objave novih odkritij o poznorimskem sistemu zapor Claustra Alpium Iuliarum. Na področju zgodnjega srednjega veka se bomo osredotočili na arheometrične raziskave obsežnega sklopa steklenih jagod iz grobov, na katerih temelji dosedanje datiranje ketlaške kulture; pričakujemo namreč, da bodo te raziskave prispevale k reševanju kronoloških vprašanj ketlaške kulture.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave, ki potekajo v okviru našega raziskovalnega programa so pomembne za razvoj arheologije prazgodovinskih kovinskih dob, rimske dobe in zgodnjega srednjega veka ter numizmatike in za področje vključevanja naravoslovnih metod v proučevanje premične arheološke dediščine ter uporabo izsledkov teh raziskav na področje konserviranja in restavriranja kulturne dediščine.
Predlagane vsebine zajemajo obravnavo arheoloških najdb in najdišč iz območja Slovenije in na področju numizmatike tudi Hrvaške, vendar pričakujemo, da bo pomen njihovih izsledkov daleč presegel omenjen geografski okvir.
Vpenjanje kemijskih analiz v raziskave predmetov iz bakra in bakrovih zlitin, hkrati s posrednimi raziskavami izvora rude, bistveno dopolnjuje razumevanje tehnološkega znanja in trgovanja s kovinami v pozni bronasti dobi v srednji Evropi.
Obdobje pozne bronaste dobe in starejše železne dobe je pomemben formativni čas za družbene procese, ki vodijo k začetkom urbane civilizacije. Mnogi vidiki deponiranja kovinskih predmetov v protourbanih središčih severne Italije in v sočasnih naseljih v Sloveniji odražajo zgodnje oblike kultnih dejavnosti. Hkrati pa nekateri njegovi vidiki (npr. prevladujoč delež močno razlomljenih različnih standardiziranih predmonetarnih oblik) nakazujejo, da je bila pomembna funkcija deponiranja tudi začasno tezavriranje. Ugotavljanje podobnosti in razlik v depojih širšega območja srednje in južne Evrope je pomembno za boljše razumevanje tega časa.
Raziskave denarja Tavriskov bodo izboljšale poznavanje denarnega sistema, ekonomske in politične zgodovine na jugovzhodnem alpskem območju v 2. in 1. stoletju pr. Kr.
Arheometrične raziskave uporabe kovin in zlitin v 1. st. pr. Kr. so dale zelo dobre rezultate, ki so pomembni za celo območje rimske države in njene soseščine.
Raziskave rimskega orožja in vojaške opreme so zaradi enotnosti te vrste materialne kulture relevantne za celo območje rimske države. V primeru izjemnih najdišč ali izjemnih predmetov je pomen njihovih raziskav še bistveno večji. Med načrtovanimi vsebinami so – glede na rezultate minulih raziskav – taki primeri prizorišča rimskih vojaških napadov na Idrijsko-Cerkljanskem, najdbe iz reke Ljubljanice in poznorimski obrambni zaporni sistem Claustra Alpium Iuliarum; domnevamo, da bodo načrtovane raziskave pokazale, da je tako najdišče tudi rimski tabor na Nadleškem hribu.
Za načrtovano nadaljevanje arheometrične raziskave zgodnjesrednjeveških steklenih jagod predvidevamo, da bodo prispevale k reševanju kronoloških vprašanj ketlaške kulture.
Menimo, da je nadaljevanje našega raziskovalnega programa bistveno predvsem za proučevanje premične arheološke dediščine v Sloveniji, še posebej za vključevanje naravoslovnih metod v te raziskave.
Pomen za razvoj Slovenije
Izvajanje raziskovalnega programa prispeva k pozitivnemu razvoju Slovenije na področju gospodarstva, kulture, varovanja kulturne dediščine, razvoja narodne zavesti, razvoja mladih kadrov in promocije Slovenije.
Pet izvajalcev raziskovalnega programa so muzejski kustosi, zato izsledke raziskav hitro vključujejo v izdelke, ki so namenjeni najširšim javnostim (npr. razstave in spremljajoče publikacije, poljudni filmi, poljudne objave in predavanja, nastopi v medijih). Na ekonomskem področju te dejavnosti prispevajo k izboljšanju turistične ponudbe, v preteklosti npr. na Bledu (razstava na Blejskem gradu), v Ljubljani (razstave v Narodnem muzeju Slovenije – 1.7. bo npr. odprt nov rimski del stalne razstave, postopoma bodo sledili prikazi ostalih obdobij, v bankah idr.), na Hrušici, v Sevnici, Tolminu in drugje.
Za narodno zavest in kulturni razvoj Slovenije je pomembno poznavanje preteklosti območja, na katerem živimo, in vključevanje tega poznavanja v najširšo zavest njenih prebivalcev. Pri tem ima velik pomen premična arheološka dediščina. Izvajanje raziskovalnega programa prispeva h krepljenju družbene zavesti o izjemnosti arheološke dediščine na geostrateško pomembnem območju Slovenije in o nujnosti njenega ohranjanja.
Izvajanje raziskovalnega programa bistveno prispeva k varovanju kulturne dediščine. Za ohranjanje arheološke premične dediščine, še posebej kovinskih predmetov, ki so precej dovzetni za propadanje, je namreč izjemnega pomena njeno ustrezno konserviranje. Pri njegovem načrtovanju in izvajanju so bistveni raziskovalni in analitski postopki, ki so sestavni del raziskav v okviru našega raziskovalnega programa. Na tem področju je izrednega pomena že utečeno tesno sodelovanje izvajalcev raziskovalnega programa s Konservatorskim oddelkom Narodnega muzeja Slovenije, ki svoje izkušnje posreduje drugim konservatorskim delavnicam v državi.
Z objavljanjem izsledkov raziskav v svetovnih jezikih v mednarodno uveljavljenih revijah in monografijah ter s kvalitetnimi nastopi na mednarodih konferencah in sodelovanjem v mednarodnih projektih izvajanje raziskovalnega programa prispeva k promociji Slovenije na področju znanosti. Vključevanje izsledkov raziskovalnega programa v reprezentativna poljudna ali poljudno-znanstvena dela (npr. razstave in spremljajoče objave) pa prispeva k promociji države na širšem področju.
Vsebine raziskovalnega programa so vključene v poučevanje na dveh slovenskih univezah. V okviru izvajanja raziskovalnega programa se izobražujejo mladi raziskovalci. Z obojim vplivamo na izobraževanje in vzgojo mladih strokovnjakov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
