Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

PODOBA - BESEDA - ZNANJE. Življenje idej v prostoru med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom 1400-1800

Obdobja
01. januar 2022 - 31. december 2027
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.09.00  Humanistika  Umetnostna zgodovina   
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   
Ključne besede
prenos znanja, ideje, pozni srednji vek, zgodnji novi vek, humanizem, protestantizem, protireformacija, katoliška prenova, Srednja Evropa, zgodovina, zgodovinopisje, jezik, literatura, arhitektura, ikonografija, umetnost, kultura, družba
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
632,45
A''
0
A'
0
A1/2
140
CI10
0
CImax
0
h10
0
A1
1,78
A3
1,3
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 08. december 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS 
Scopus 
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  18476  dr. Helena Seražin  Umetnostna zgodovina  Vodja projekta/programa  2022  355 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.618 
2.  0586  Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede  Kranj  5089638018  10.200 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.648 
Povzetek
Povod za nastanek interdisciplinarne programske skupine je spoznanje o odsotnosti humanističnih raziskav o poznem srednjem in zgodnjem novem veku na območju med vzhodnimi Alpami, severnim Jadranom in Panonijo. Ta manko bo skupina zapolnila na izrazito interdisciplinaren način. V njej sodelujejo raziskovalci vodilnih slovenskih raziskovalnih institucij, ki poleg umetnostne zgodovine in zgodovine pokrivajo področja primerjalnega jezikoslovja in primerjalne književnosti, slavistike, klasične filologije, antropologije, kulturne zgodovine in filozofije. Njihovo znanstvenoraziskovalno delo bo vseskozi spremljala digitalizacija primarnih virov. Raziskovalni program se osredotoča na rekonstrukcijo in analizo procesov nastajanja in prenosa znanja. Vsebinsko ga sestavlja pet sklopov, ki kot hevristična orodja za obravnavani prostor in čas naslavljajo ključna raziskovalna vprašanja. Znotraj sklopa Prenos in izmenjava znanja med samostani bo skupina ugotavljala, kakšno znanje je v poznem srednjem in zgodnjem novem veku prihajalo v obravnavani prostor. Obenem jo bo zanimalo, kako je izmenjava znanja potekala v obratni smeri; predmet raziskovanja bodo zlasti samostani v francoskih in italijanskih pokrajinah ter samostani na Bavarskem, v Avstriji, na ozemlju današnje Švice in na Hrvaškem. Sklop Prenos in izmenjava znanja vzdolž Vojne krajine bo med drugim namenjen raziskovanju tega, v kolikšni meri so pogled na Otomanske Turke oblikovala srečanja z njimi, v kolikšni meri pa je šlo pri tem za podedovane kulturne koncepte, ki so temeljili na interpretaciji Biblije. Zanimanje bo tu hkrati usmerjeno v posledice vojaške revolucije 16. in 17. stoletja in v ekonomski vpliv teh sprememb. Znotraj sklopa Razvoj posebnih kulturnih praks in izmenjav znanja bo skupina osvetlila migracije umetnikov in vojaških arhitektov, ki so bili pomembni posredniki znanja in umetnostnega okusa. V kontekstu prepletanja t. i. "velike" in "male tradicije" bo posebna pozornost namenjena idiomatiki jezika v delih slovenskih protestantov, kjer se je frazeologija oblikovala tako na podlagi judovsko-krščanske in klasične literarne tradicije kot na podlagi ljudskih virov. Sklop Jezik, rokopisi, knjige, napisi bo namenjen raziskovanju slovenskih, latinskih in nemških besedil, in sicer ne glede na to, ali gre pri njih za posredovanje znanja najširšim množicam ali v elitnih intelektualnih krogih, npr. znotraj renesančnega humanizma (Sigismund Herberstein, ljubljanski škofje, humanisti v kontekstu Beneške republike, napisi), verskih bojev 16. stoletja (Peter Pavel Vergerij mlajši in Trubarjev nemški kontekst) in protireformacije (pasijoni, t. i. "bratovščinske knjige"). Znotraj sklopa Spremembe v razumevanju pomena zgodovine bo skupina med drugim osvetlila deželnozborsko gradivo, ki predstavlja zakladnico virov za raziskovanje širše regije. Poleg tega bodo posebne obravnave deležni osebni zapisi družbeno angažiranih akterjev zgodovinskih procesov ali njihovih opazovalcev v realnem času.
Pomen za razvoj znanosti
Mednarodna znanstvena skupnost prepoznava kot interdisciplinarne oziroma multidisciplinarne tiste znanstvene tematizacije, ki v svojem najosnovnejšem temelju na prav poseben način reflektirajo, problematizirajo in sistematično opisujejo diskurze ter prakse, ki jih gola politična zgodovina le stežka odpira - če sploh. S svojimi praksami lahko tak preplet politične, kulturne, umetnostne, literarne itd. zgodovine ustvarja védenja o preteklosti, gradi podobe preteklosti kot disciplina, katere poslanstvo je po Huizingovih besedah "iskanje oblik življenja, misli, znanja in umetnosti". Program je za znanost naravnost instrumentalnega pomena, in sicer v več smislih: - zastavlja si nalogo preučiti doslej še neuporabljene, deloma celo nedostopne vire; - zgodovinskih virov ne preučuje in uporablja izolirano, insularno, pač pa v okviru primerjalnega koncepta, ki je v tujini prepoznan kot usmeritev z največjo dodano vrednostjo, na Slovenskem pa še ni široko zastopan; - program pomembno razširja teoretske okvire preučevanja specifičnega zgodovinskega obdobja na Slovenskem, ki tudi sicer v slovenski znanosti ni pretirano široko zastopano; - program bo pomembno razširil in vzajemno povezal nacionalne in mednarodne podatkovne zbirke, ki že so ali pa šele bodo temeljnega pomena tako za zgodovinske raziskave kot tudi za raziskave zgodovine vseh vej znanosti v prostoru med JV Alpami in Jadranom (v nekaterih primerih pa tudi širše); - v okviru novih podatkovnih baz oz. spletnih korpusov vzpostavlja nove zbirke digitaliziranega gradiva; - z obsežnim mednarodnim sodelovanjem in objavami v mednarodnem prostoru bo omogočil znanstvenim in pedagoškim, pa tudi sicer zainteresiranim javnostim dostop do neobjavljenih gradiv v Sloveniji, ki se po strukturi razlikujejo od tistih iz sosednjih držav. V Sloveniji, kjer je razprava o metodoloških in konceptualnih vprašanjih zgodovinskega raziskovanja in historiografije obdobja med 15. in 18. stoletjem v prostoru med JV Alpami in Jadranom nesistematična, je razširjanje teoretskih refleksij o preučevanju še posebej pomembno. Člani programske skupine so se že doslej posvečali tem problemom ter pri tem izhajali iz lastnih izkušenj pri raziskovanju posameznih obdobij v razponu od antike do zgodnjega novega veka. Pri neeksperimentalnih znanostih je jasna definiranost in reflektiranost teoretskega stališča pomemben element verifikacije rezultatov raziskav (poleg navajanja virov celo najpomembnejši). Zato izvajanje programa utrjuje znanstveni status raziskovanja zgodovine v slovenskem okolju, kjer številne polemike kažejo na nizko stopnjo zgodovinske kulture. Vzpostavljanje, vzdrževanje in permanentno bogatenje novih ter obstoječih podatkovnih zbirk bo vzpostavilo pogoje za raziskovanje na Slovenskem znanstveno slabo zastopanega obdobja, ki se odslikava tudi v njegovi zadržanosti do lastne kulturne dediščine. Kot takšne bodo te zbirke nepogrešljive za tematizacijo geneze današnjih razmer na mnogih njenih področjih. Vzpostavljanje teh zbirk ne bo pomenilo le arhivskega dela in dela s tehnologijami digitalne humanistike, temveč tudi odkrivanje novih ali pozabljenih gradiv. Delo programske skupine zato ne bo le izraz večdisciplinarnega raziskovanja, marveč bo ustvarjalo pogoje zanj.
Pomen za razvoj Slovenije
Uresničevanje programa bo pomagalo vzpostavljati celovito zgodovinsko kulturo, o potrebi katere je že pred 2. svetovno vojno pisal pozneje vodilni slovenski medievalist Bogo Grafenauer. S historizacijo preteklega dogajanja bo omogočeno, da se to ne bo moglo izrabljati na nereflektiran, vsebinsko izpraznjen način. Z opozarjanjem na kompleksnost sleherne identitete bo program širil neintegralistično razumevanje tega pogostokrat uporabljanega pojma. Integralistično pojmovanje identitet razlike med ljudmi vzpostavlja kot temelj za ločevanje in konfrontacijo, medtem ko njihovo neintegralistično dojemanje omogoča, da postanejo razlike temelj dopolnjevanja in sodelovanja. Gre za to, kar je že Lucien Febvre opredelil kot jedro zgodovinskega dela: širjenje poznavanja različnih možnosti človeškega življenja v različnih kulturnih krogih, obdobjih in geografskih prostorih ter seznanjanje z njimi. Na tak način se tudi na mikroravni in ob konkretnem zgodovinskem gradivu potrjuje tehtnost opozorila Marca Blocha, da obstaja samo obča zgodovina. Uresničevanje programa omogoča seznanjanje zgodovinarjev v najširšem pomenu besede in drugih zainteresiranih javnosti od drugod s problematiko prostora med JV Alpami in Jadranom in njegovo kulturo. Struktura ohranjenih virov je v marsikaterem pogledu drugačna od strukture virov v arhivih sosednjih dežel, ki so že več stoletij središča držav, obenem pa izkazujejo umeščenost tega prostora v vse kulturne tokove preučevanega obdobja. Določena struktura virov določene paradigme raziskovanja olajšuje, drugačne pa otežuje (in draži). Dosedanje udejstvovanje članov programske skupine je že doslej kazalo na prav ta fenomen. V tem oziru bo program pomenil veliko več kot zgolj promocijo države, mest ipd.; gre za odpravo belih lis v širših zgodovinskih pregledih. Z večanjem in širjenjem vednosti o zgodovini prostora med JV Alpami in Jadranom se veča možnost sodelovanja v širših primerjalnih študijah. To je še posebej pomembno prav za zgodovinsko obdobje med 15. in 18. stoletjem, ki ga želi programska skupina nasloviti. Uresničevanje programa je prav tako pomembno za pedagoško prakso, saj prinaša nova spoznanja in novo vednost; znanstvena spoznanja v akademsko, širšo strokovno pa tudi laično javnost ne prodirajo samo v obliki znanstvenih monografij, člankov, intervjujev, oddaj itd. (gl. dosežke članov programske skupine v točkah 18-29), pač pa se v obliki univerzitetnih študijskih predmetov prelivajo tudi v pedagoško prakso na vseh slovenskih univerzah ter seveda tudi na univerzah na tujem. Zato ima tematika, ki jo raziskovalni program osvetljuje, izjemen družbeni pomen, ki seže bistveno dlje od njegovega epistemološkega horizonta ter njegovih zgodovinskih tematizacij in refleksij. Rezultati raziskav marveč vplivajo na širšo družbeno zavest o zgodovinskih, kulturnih, političnih in socioloških tokovih v obdobju, ki se mu bo program posvečal.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno