Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Knjižnica korelacij med vezavnimi vzorci opioidov in njihovimi neželenimi stranskimi učinki

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.07.00  Naravoslovje  Računalniško intenzivne metode in aplikacije   

Koda Veda Področje
1.01  Naravoslovne vede  Matematika 
Ključne besede
opioidi, opioidni receptorji, simulacije molekulske dinamike, kvantno-mehanske simulacije, kemijske knjižnice, funkcionalna selektivnost, z G proteini sklopljeni receptorji, vezavni vzorci, in vivo modeli bolečine, izračuni prostih energij
Vrednotenje (metodologija)
vir: COBISS
Upoš. tč.
7.854,63
A''
2.144,79
A'
5.378,99
A1/2
6.107,16
CI10
18.978
CImax
3.059
h10
51
A1
27,98
A3
5,55
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 9. maj 2026; Podatki za izračun ocene A3 se nanašajo na obdobje 2020-2024
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  403  22.062  20.651  51,24 
Scopus  393  24.281  22.804  58,03 
Organizacije (3) , Raziskovalci (21)
0794  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  59896  Adela Avdičević  Kemija  Raziskovalec  2026 
2.  25434  dr. Urban Bren  Kemija  Raziskovalec  2023 - 2026  457 
3.  53575  dr. Matic Broz  Kemija  Mladi raziskovalec  2023 
4.  50420  dr. Tine Curk  Kemija  Raziskovalec  2023  44 
5.  57143  Franjo Frešer  Kemija  Raziskovalec  2023 - 2026  18 
6.  50635  dr. Veronika Furlan  Kemija  Raziskovalec  2023 - 2024  50 
7.  34351  dr. Gregor Hostnik  Kemija  Raziskovalec  2023  90 
8.  32587  dr. Marko Jukič  Farmacija  Raziskovalec  2023 - 2026  212 
9.  52671  Katarina Kores  Kemija  Raziskovalec  2023 - 2026  18 
10.  55088  Sebastjan Kralj  Biotehnologija  Raziskovalec  2023  18 
11.  37452  dr. Samo Lešnik  Farmacija  Vodja  2023 - 2026  70 
12.  30953  dr. Mitja Mitrovič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2023  57 
13.  55902  Vid Ravnik  Kemija  Mladi raziskovalec  2023 - 2025  24 
14.  58601  Tjaša Skarlovnik  Kemija  Raziskovalec  2024 - 2026 
15.  55319  Zala Štukovnik  Kemija  Raziskovalec  2023 - 2026  13 
16.  52708  Sara Štumpf Horvat  Kemija  Raziskovalec  2023  24 
17.  56212  dr. Matja Zalar  Biotehnologija  Raziskovalec  2023 - 2026  66 
0104  Kemijski inštitut
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  25435  dr. Janez Konc  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2023 - 2026  245 
2790  Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  25434  dr. Urban Bren  Kemija  Raziskovalec  2023 - 2026  457 
2.  06734  dr. Dušanka Janežič  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2023 - 2026  510 
3.  32587  dr. Marko Jukič  Farmacija  Raziskovalec  2023  212 
Povzetek
Opioidi so ključni pri lajšanju zmernih in hudih bolečin pri boleznih, kot je rak, in pri travmatskih poškodbah. Vendar so povezani s hudimi neželenimi učinki, zlasti z upočasnitvijo dihanja, kar lahko vodi v smrt. Velik zasvojitveni potencial opioidov je povezan z njihovo pogosto zlorabo, kar je vodilo v krizo predoziranja z opioidi, ki je samo v letu 2020 v ZDA povzročila več kot 70.000 smrti. Posledično obstaja velika potreba po novih opioidih z blažjimi stranskimi učinki. V ta namen bo predlagani raziskovalni projekt uporabil najsodobnejše komplementarne računalniške in eksperimentalne tehnike za koreliranje struktur opioidov in vzorcev njihove vezave z njihovimi farmakološkimi aktivnostmi in neželenimi stranskimi učinki. Takšno znanje je ključnega pomena za načrtovanje varnejših opioidov. Uporabljene bodo različne računalniške metode za razlago mehanizmov, ki vodijo do tega, da opioidi aktivirajo z G proteinom povezan μ-opioidni receptor (MOR). Slednji predstavlja najpomembnejšo podvrsto receptorja tako glede analgezije kot neželenih stranskih učinkov. Uporabili bomo lastno-razvit algoritem ProBiS-Dock za identifikacijo vezavnih poz opioidov. Simulacije molekulske dinamike (MD) bodo uporabljene za identifikacijo vzorcev dinamične vezave, s čimer bodo pridobljene informacije o tem, kako nastajajo in se prekinjajo nekovalentne interakcije med opioidi in MOR v odvisnosti od časa. Pred kratkim so naši sodelavci razvili nov derivat fentanila - NFEPP, ki predstavlja potencialno bolj varen analgetik. Ker morajo biti opioidi pozitivno nabiti, da so aktivni, nizek pKa NFEPP v primerjavi z drugimi opioidi omogoča selektivno aktivacijo MOR le pri nizkem pH, ki je značilen za vneta tkiva na periferiji. NFEPP je torej aktiven pri izvoru bolečinskega signala, obide pa aktivacijo v centralnem živčnem sistemu. Zato predlagamo izvajanje MD simulacij v sistemih, značilnih za kisla pH okolja. MD simulacije bodo uporabljene tudi za izvedbo izračunov proste vezavne energije opioidov, ki so neposredno primerljive z eksperimentalno določenimi inhibicijskimi konstantami. Zaradi našega predhodno razvitega postopka za pridobivanje parametrov polja sil za opioide smo v edinstvenem položaju za izvajanje MD simulacij z neprimerljivo natančnostjo. Dinamični vezavni vzorci, dobljeni s simulacijami MD, bodo združeni v grupe, in sicer z namenom identifikacije strukturnih in vezavnih lastnosti, ki vodijo do podobnih farmakoloških aktivnosti in neželenih stranskih učinkov. Prav tako bomo uporabili zelo natančne kvantno-mehanske simulacije v eksplicitnem vodnem okolju z namenom obravnave pomena torzijskih deformacij v opioidih. Te bodo zagotovile nizkoenergijske konformacije fleksibilnih opioidov. Takšne konformacije bodo služile kot primerjalne strukture za validacijo struktur, pridobljenih z molekulskim sidranjem in MD, saj nizkoenergijske konformacije pogosto ustrezajo tistim, ki se vežejo na receptor. Medtem, ko je podrobne farmakološke podatke in profile neželenih učinkov za uveljavljene opioide mogoče pridobiti iz znanstvene literature, to ne velja za novo razvite spojine. Za določitev ustreznih farmakoloških profilov, s katerimi bi lahko korelirali naše podatke, bomo izvedli in vitro testiranja vezave opioidov na MOR kot tudi meritve posledične aktivacije proteina G. Za pridobitev celostnega farmakološkega profila bo opravljeno in vivo testiranje z uporabo podganjih modelov bolečine in analgezije. Končni cilj je vzpostaviti standardiziran postopek, ki bi omogočil korelacijo katerekoli strukture opioidov z njegovim farmakološkim profilom, saj bo to omogočilo farmacevtskim kemikom, da se osredotočijo na (pod)strukture, katerih farmakološki profili kažejo na večjo varnost. Ker je načrtovanje novih zdravil interdisciplinarni proces, bomo naše rezultate delili z mednarodno znanstveno skupnostjo prek prosto dostopne sodobne spletne aplikacije, ki bo vsebovala interaktivno knjižnico vezavnih vzorcev opioidov in njihove korelacije s farmakološkimi aktivnostmi.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno