Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Gradbene konstrukcije

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.01.00  Tehnika  Gradbeništvo   

Koda Veda Področje
T220  Tehnološke vede  Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin 
T230  Tehnološke vede  Visoke gradnje 
Ključne besede
konstrukcije, geotehnika, eksperimentalne preiskave, numerična simulacija, simbolni pristop, stabilnost, potresna varnost, kompozitne in slojevite konstrukcije, reologija, optimizacija, presiometer, CPT, triosne preiskave, mehanske lastnosti zemljin
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (22)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  00841  dr. Jurij Banovec  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  57 
2.  09378  dr. Darko Beg  Gradbeništvo  Vodja  2001 - 2003  496 
3.  20158  dr. Sebastjan Bratina  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  280 
4.  20157  dr. Bojan Čas  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  152 
5.  02983  mag. Ana-Marija Gaberc  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  65 
6.  08530  mag. Franci Kavčič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  108 
7.  11536  dr. Jože Korelc  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  363 
8.  05985  dr. Janko Logar  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  2.420 
9.  08443  dr. Jože Lopatič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  458 
10.  04371  dr. Bojan Majes  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  1.535 
11.  17442  Miran Merc    Raziskovalec  2001 - 2003 
12.  20205  dr. Luka Pavlovčič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  56 
13.  09146  dr. Ana Petkovšek  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  961 
14.  14507  dr. Igor Planinc  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  379 
15.  20856  mag. Alenka Potrč  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  220 
16.  11712  dr. Boštjan Pulko  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  716 
17.  15852  dr. Drago Saje  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  236 
18.  08107  dr. Franc Saje  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  344 
19.  19586  dr. Peter Skuber  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  73 
20.  17443  Igor Valjavec    Raziskovalec  2001 - 2003 
21.  08439  dr. Srečko Vratuša  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  109 
22.  19363  dr. Erik Zupančič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  22 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0792  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo  Ljubljana  1626981  25.721 
Povzetek
Sodelavci programske skupine gradbene konstrukcije s svojim raziskovalnim delom pokrivajo celotno podroeje gradbenih konstrukcij in geotehnike. Raziskovalno delo vkljueuje eksperimentalno in numerieno analizo konstrukcij in geotehnienih objektov, pa tudi najsodobnejši simbolni pristop k reševanju mehanskih problemov. V naslednjih letih bodo v ospredju raziskovalnega dela naslednji znanstveni problemi: - doloeanje konstitutivnih zakonov masivnih, visokotrdnih in modificiranih betonov pri normalni in povišani temperaturi ob upoštevanju reoloških lastnosti materiala.- nosilnost, deformabilnost in kontaktni problemi kompozitnih in slojevitih konstrukcij iz betona, jekla ali lesa.- stabilnost konstrukcij iz jekel visoke trdnosti s posebnim poudarkom na doloeanju kriterijev kompaktnosti preenih prerezov.- potresna varnost jeklenih konstrukcij s posebnim poudarkom na doloeanju togosti, nosilnosti in rotacijske kapacitete vozliše in na analizi potresne varnosti jeklenih konstrukcij v Sloveniji.- razvoj numerienih metod za analizo grušenatih kolov za sanacijo mehkih tal pod nasipi in objekti ter primerjava s terenskimi meritvami, ki jih bomo prav tako opravili.- doloeanje korelacije med rezultati presiometričnih in CPT meritev ter rezultati laboratorijskih preiskav mehanskih lastnosti zemljin in meritvami posedkov zemljin.- optimiziranje konstrukcij glede na najnižje stroške izgradnje in vzdrževanja, ki vkljueuje razvoj nadpovpreeno uspešnega optimizacijskega solverja.
Pomen za razvoj znanosti
Kompozitne in slojevite konstrukcije se vse bolj uveljavljajo, zato se kaže potreba po razvoju ustreznih numeričnih metod, ki bi med drugim upoštevale tudi nelinearne reološke lastnosti sestavnih materialov in vpliv postopne gradnje na časovni odziv konstrukcije. Do sedaj tega na integralni način ni naredil še nihče. V potresih v Northridgeu (ZDA) in Kobeju (Japonska) v letih 1994 in 1995 se je pokazalo, da so tudi jeklene konstrukcije bolj podvržene vplivom potresov, kot je bilo prevladujoče mnenje do tedaj. S svojimi eksperimentalnimi in numeričnimi raziskavami vozlišč jeklenih konstrukcij se vključujemo v svetovne trende iskanja ustreznih rešitev za konstruktivno oblikovanje vozlišč.Z raziskavami na področju lokalne stabilnosti nosilnih elementov iz jekel visoke trdnosti se pridružujemo mednarodnim aktivnostim v zvezi z redefiniranjem kriterijev kompaktnosti jeklenih prečnih prerezov.V geotehniki so terenske izkušnje neprecenljive vrednosti. Ugotovljene korelacije med merjenimi količinami na terenu ter fizikalnimi parametri zemljin bodo doprinesli v svetovno zakladnico poznavanja obnašanja geotehničnih materialov.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati predvidenih raziskav bodo računska orodja za natančnejšo analizo napetostno-deformacijskega stanja konstrukcij pri poljubnem nivoju napetosti in za optimizacijo konstrukcij. Omogočala bodo bolj gospodarno projektiranje gradbenih konstrukcij, kar bo na eni strani ugodno za naročnika, na drugi strani pa bo imelo vpliv na smotrnejšo izrabo naravnih virov, varčevanje z energijo in gradnjo ekološko sprejemljivejših konstrukcij. Glede potresne varnosti jeklenih konstrukcij, ki je bila v Sloveniji do sedaj povsem zanemarjena, nameravamo opraviti podrobno analizo potresne varnosti jeklenih konstrukcij, v najbolj perečih primerih pripraviti predloge za sanacijo in izdelati priporočila za ustrezno potresnovarno projektiranje jeklenih konstrukcij. Natančnejše poznavanje mehanskih lastnosti zemljin in hribin, ki bo rezultat dela predvidenih raziskav, je v sedanjem trenutku za Slovenijo pomembno predvsem v povezavi z gradnjo avtocestnega omrežja, saj lahko pomeni ekonomičnejšo gradnjo tudi na zahtevnejših lokacijah. Izredno pomembna je tudi povezava v obratni smeri. V okviru programa izgradnje avtocest je smiselno dodatno izkoristiti in urediti meritve, saj so ta gradbišča vseslovenski geotehnični laboratorij v naravni velikosti.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno