Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Gradbene konstrukcije

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.01.00  Tehnika  Gradbeništvo   
2.05.00  Tehnika  Mehanika   

Koda Veda Področje
T230  Tehnološke vede  Visoke gradnje 
Ključne besede
gradbene konstrukcije, materiali, jeklo, beton, požar, potres, eksperimentalne raziskave, numerične simulacije, simbolne metode, bivalno okolje, stavbe, obnovljivi viri energije, ogrevanje, ohlajevanje, dnevna svetloba
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (21)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  09378  dr. Darko Beg  Gradbeništvo  Vodja  2004 - 2008  496 
2.  20158  dr. Sebastjan Bratina  Gradbeništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  280 
3.  11536  dr. Jože Korelc  Gradbeništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  363 
4.  25479  dr. Mitja Košir  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  480 
5.  02182  dr. Aleš Krainer  Gradbeništvo  Raziskovalec  2005 - 2008  469 
6.  24682  dr. Niko Kristanič  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  14 
7.  10635  dr. Živa Kristl  Gradbeništvo  Raziskovalec  2005 - 2008  309 
8.  02113  dr. Vito Lampret  Matematika  Raziskovalec  2005 - 2008  162 
9.  08443  dr. Jože Lopatič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  458 
10.  28384  dr. Teja Melink  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  21 
11.  24336  dr. Primož Može  Gradbeništvo  Raziskovalec  2005 - 2008  238 
12.  20205  dr. Luka Pavlovčič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  56 
13.  17444  Rudolf Perdan    Tehnični sodelavec  2005 - 2008  33 
14.  04645  dr. Jožef Peternelj  Fizika  Raziskovalec  2005 - 2008  111 
15.  15852  dr. Drago Saje  Gradbeništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  236 
16.  08107  dr. Franc Saje  Gradbeništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  344 
17.  28349  dr. Franc Sinur  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  191 
18.  19586  dr. Peter Skuber  Gradbeništvo  Raziskovalec  2005 - 2008  73 
19.  18269  dr. Mateja Trobec-Lah  Gradbeništvo  Raziskovalec  2005  20 
20.  17443  Igor Valjavec    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
21.  08439  dr. Srečko Vratuša  Gradbeništvo  Raziskovalec  2005 - 2008  109 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0792  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo  Ljubljana  1626981  25.725 
Povzetek
Programska skupina Gradbene konstrukcije s svojim raziskovalnim delom pokriva velik del področja gradbenih konstrukcij: jeklene, betonske, sovprežne in lesene konstrukcije ter področje smotrne rabe energije v gradbenih objektih. Jedro raziskovalnega programa za obdobje 2004-2008 predstavljajo naslednje štiri teme: 1. Novi gradbeni materiali, predvsem jekla in betoni visoke trdnosti, in njihova uporaba v konstrukcijah 2. Obnašanje gradbenih konstrukcij v izrednih razmerah, kot sta požar in potres 3. Razvoj numeričnih metod za simulacijo obnašanja materialov in konstrukcij 4. Obnovljivi viri energije v gradbenih objektih
Pomen za razvoj znanosti
Ključne teme predlaganega raziskovalnega programa so bile, podobno kot v preteklem obdobju, oblikovane na osnovi mednarodnih aktivnostih članov programske skupine v pomembnih mednarodnih organizacijah s področja gradbenih konstrukcij (CEN /TC 250/SC2, CEN/TC 250/SC3, ECCS TC8, ECCS T10, IABSE, CEB-FIB). Gre za prioritetne teme teh mednarodnih teles in tako kot v preteklosti (npr. rezultati naših raziskav so bili neposredno uporabljeni v dveh evropskih standardih iz skupine EUROCODE – EN1993-1-5 in EN1993-1-12) je pričakovati, da bodo rezultati ustrezno odmevali v evropskem prostoru. Prijavitelj je ne področju razvoja numeričnih modelov za računalniške simulacije obnašanja materialov in konstrukcij dosegel visoko stopnjo razvoja in povezanosti s komplementarnimi področji na mednarodni ravni. Numerično modeliranje na več skalah je trenutno v samem centru razvoja numeričnih metod, saj predstavlja osnovo visokotehnoloških rešitev pri razvoju novih materialov in konstrukcij. S strani prijavitelja razvita simbolna sistema AceGen in okolje za končne elemente AceFEM sta postala temeljno raziskovalno orodje številnih raziskovalnih skupin v Sloveniji in po svetu. Glede na vedno večjo razširjenost je za pričakovati, da bo tudi novo razvita nadgradnja sistema z možnostjo numeričnega reševanja problemov na več skalah postala temeljno raziskovalno orodje za obravnavo problemov na več skalah v okviru programske skupine, fakultete in širšem področju tehnike. Pri obravnavanju gradbeno fizikalne problematike naletimo na problem njene umestitve med že rešena osnovna fizikalna vprašanja na eni strani in med problem delovanja stavbe kot celote z mnogimi nerešenimi, med seboj odvisnimi, gradbeno fizikalnimi in z njimi povezanimi zdravstvenimi vprašanji. V prvi vrsti gre za znanstveno oceno vpliva čimbolj učinkovitih načinov gretja in hlajenja: ali se to rešuje preko manipulacije z zrakom ali ovojem. V prid ovoja, kar mi tudi podpiramo, obstojajo nekatera osnovna izhodišča, na primer pricip eksergije, stvari pa niso niti teoretično (z novimi fizikalnimi modeli grajenih struktur) niti eksperimentalno dokazane. Raziskave bodo omogočile ocene vpliva reševanja porabe energije v povezavi z vplivi na oblikovanje bivalnega in delovnega okolja s stališča učinkovitostjo delovanja človeka povezanega s faktorji, ki vplivajo na zdravje. Glavni rezultat bo dokaz, da ima manipulacija s strukturo ovoja, kjer se upošteva dinamični toplotni, odziv odvisen od razporeditve funkcionalnih plasti, spektralno selektivnih lastnosti površin in aktivnih grelno-hladilnih funkcionalnih plasti, prednost pred uporabo zraka kot prenosnega medija toplote. Prispevek z znanosti s področja gradbene fizike bo izdelava modela in anlitičnega instrumentarija za ocenjevanje delovanja sistema s stališča učinkovitosti in zdravja (človek) in s stališča minimalne porabe energije iz nizkotemperaturnih virov, oziroma virov z minimalno potrebno temperaturno razliko toplotnega vira in določeno okoljsko temperaturo v prostoru.
Pomen za razvoj Slovenije
1. Razvoj konstrukcij in konstrukcijskih elementov, ki porabijo manj materiala, manj energije in izkazujejo zahtevano varnost (tudi v primeru požara in potresa). 2. Prenos razvitega znanja s področja konstrukcij in gradbene fizike v študijske programe UL FGG in v inžinersko prakso. 3. Razvita računska metoda za nelinearno analizo odziva ojačanih betonskih konstrukcij v pogojiih požara bo omočala pripravo tehničnih smernic za zagotavljanje potrebne požarne odpornosti konstrukcij in oceno primernosti v požaru poškodovanih nosilnih konstrukcij za obnovo oziroma nadaljno uporabo. 4. Prenos znanja v industrijo preko razvojnih projektov, ki jih člani raziskovalnega programa izvajajo v sodelovanju s partnerji iz industrije (npr. TRIMO Trebnje d.d., GP Primorje Ajdovščina d.d., ...) 5. Aktivnost članov programske skupine pri uvajanju EUROCODE standardov v Sloveniji (vodenje odbora za gradbene konstrukcije pri SIST, vodenje pododborov za jeklene in betonske konstrukcije, prevodi evrokodov v slovenščino, priprava Nacionalnih dodatkov, tečaji za inženirje in priprava ustreznega gradiva z računskimi primeri). 6. Raziskovalno usposabljanje: v zadnjih petih letih je v okviru raziskovalnega programa uspešno zaključilo doktorski študij šest študentov doktorskega študija in en študent magisterskega študija. Pričakujemo, da bo v naslednjem obdobju številka vsaj tako velika, če ne večja. 7. Numerične simulacije so na področju tehnike dandanes postale skoraj obvezen del vsake resne raziskave in doktorske disertacije, razvoj zahtevane programske opreme pa zaradi naraščajoče kompleksnosti zahteva vedno večji del časa. Z uporabo naprednih tehnologij se bo ta čas skrajšal ter tako omogočil raziskovalcu da se bo lahko bolj posvetil študiju samega fenomena in prenosu dognanj v prakso. 8. Tako Slovenija kot tudi EU kot njeno formalno okolje v bližnji prihodnjosti potrebujeta izboljšanje energetskega odziva zgradb. Energetska uvozna odvisnost je pri obeh približno enaka, več kot 70%. Energetski sektor emitira več kot 90% CO2. Potencialna polja za varčevanje so: naravno osvetljevanje (poraba 14% celotne energije v terciarnem sektorju, kjer je možen prihranek 30-50% z uporabo bolj učinkovitih komponent, kontrolnih sistemov, integracije dnevne svetlobe), ohlajevanje (trenutni trendi so dvakratno povečanje uporabe klimatizacije do 2020 in možni minimalni prihranki 25%), proizvodnja zelene energije (obnovljivi viri), bioklimatsko oblikovanje (možni prihranki do 60%!). Predlagano projektno področje se navezuje na zgoraj navedene ugotovitve in z njimi povezanimi (velikimi) možnostmi za tehnološki razvoj, predvsem na področju intergriranega energetskega delovanja zgradb (povezano: toplotne izolacija-ogrevanje-hlajenje-prezračevanje-naravno osvetljevanje).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno