Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Inovativno podjetje v tranziciji

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.04.00  Družboslovje  Upravne in organizacijske vede   
5.02.00  Družboslovje  Ekonomija   

Koda Veda Področje
S190  Družboslovje  Vodenje podjetij 
Ključne besede
Invencija, inovacija, inovativno poslovanje, inovativna družba, ekonomija, organizacija, teorija sistemov, tranzicija, popolna kakovost, poslovna odličnost podjetja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (25)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  01742  dr. Lilijana Arih  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  78 
2.  08174  dr. Majda Bastič  Ekonomija  Raziskovalec  2001 - 2003  328 
3.  08824  dr. Janko Belak  Upravne in organizacijske vede  Vodja  2001 - 2003  349 
4.  05824  dr. Samo Bobek  Ekonomija  Raziskovalec  2001 - 2003  1.586 
5.  07115  dr. Vito Bobek  Ekonomija  Raziskovalec  2001 - 2003  1.282 
6.  11677  dr. Vesna Čančer  Ekonomija  Raziskovalec  2001 - 2003  431 
7.  11869  dr. Mojca Duh  Ekonomija  Raziskovalec  2001 - 2003  488 
8.  09334  dr. Jože Glogovšek  Ekonomija  Raziskovalec  2001 - 2003  304 
9.  01748  dr. Ivan Kavkler  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2001 - 2003  85 
10.  12400  dr. Jožica Knez-Riedl  Ekonomija  Raziskovalec  2001 - 2003  461 
11.  19107  dr. Romana Korez-Vide  Ekonomija  Raziskovalec  2001 - 2003  346 
12.  08825  dr. Gabrijela Leskovar Špacapan  Ekonomija  Raziskovalec  2001 - 2003  95 
13.  08173  dr. Miklavž Mastinšek  Matematika  Raziskovalec  2001 - 2003  201 
14.  08344  dr. Dijana Močnik  Ekonomija  Raziskovalec  2001 - 2002  231 
15.  08082  dr. Matjaž Mulej  Ekonomija  Raziskovalec  2001 - 2002  2.154 
16.  01217  dr. Marjan Pivka  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  376 
17.  11073  dr. Vojko Potočan  Ekonomija  Raziskovalec  2001 - 2003  1.125 
18.  07017  dr. Miroslav Rebernik  Ekonomija  Raziskovalec  2001 - 2003  887 
19.  17194  mag. Matej Rus  Ekonomija  Raziskovalec  2002 - 2003  234 
20.  03751  dr. Boris Snoj  Ekonomija  Raziskovalec  2001 - 2003  945 
21.  05825  dr. Duško Uršič  Ekonomija  Raziskovalec  2001 - 2003  1.273 
22.  11974  dr. Bruno Završnik  Ekonomija  Raziskovalec  2001 - 2003  1.545 
23.  08542  dr. Milan Zver  Politične vede  Raziskovalec  2001 - 2003  209 
24.  14823  dr. Zdenka Ženko  Ekonomija  Raziskovalec  2002 - 2003  344 
25.  21492  dr. Tjaša Živko  Družboslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  44 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0585  Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta  Maribor  5089638001  23.099 
Povzetek
Poslovna odličnost je v sodobnem globalnem gospodarstvu predpogoj, da je podjetje konkurenčno in sposobno preživeti in biti koristno orodje svojih interesnih udeležencev. Ni dosegljiva za tiste, ki niso nadpovprečno inovativni kot ljudje in kot organizacije. Meddržavne razlike nenehno pospešeno naraščajo v korist najbolj inovativnih. Razvita gospodarstva, razen delno v regionalni ekonomiki, ne potrebujejo ukrepov za krepitev inovativnost manj razvitih območij. Zato jih najbolj znane in uporabljene ekonomske teorije (razen schumpeterjanskih) ne obravnavajo. Brez tovrstnih ukrepov tranzicijska gospodarstva ne morejo pobegniti neokolonialni podrejenosti. Centralno plansko gospodarstvo se ni obneslo, za liberalizem pa je znano, da koristi le najrazvitejšim, t.j. najbolj inventivnim in inovativnim. Tržni pritisk deluje, a kratkoročni vpliv je močnejši kot dolgoročen in zopet bolj koristi bolj razvitim kot drugim. Naš hipotezni model vsebuje predvsem: ukrepe za krepitev inovativnosti osebnostnih lastnosti podjetnikov in managerjev, merila inovativnosti, etiko soodvisnosti, inovacijsko boniteto, povezavo med podjetništvom, managementom in življenskim ciklom invencij in inovacij, usmerjanje ukrepov in meril popolne kakovosti v krepitev inventivnosti in inovativnosti. Vse povezuje inovativno planiranje, ki temelji na sistemskem razmišljanju, neformalnem in s teorijo podprtem.Inovacija je zelo zapleten pojav, saj se pojavlja le delno po nacionalni logiki dosedanjih izkušenj, pretežno pa od njih odstopa in zahteva "plavanje proti toku, ne z njim". Zato se izmika običajni predpostavki ekonomske teorije, da so razmere stabilne ali celo ravnovesne in da je potrebno vsak odmik od njih kompenzirati. V nasprotju s tem daje prednost tistim ljudem, organizacijam in državam, ki zmorejo živeti in to celo dobro in s koristjo, kadar so razmere stežka in le delno predvideljive in enake nekdanjim. Še več, da bi dosegle svojo enkratnost, morajo nepredvidljive razmere celo ustvarjati ali se jim vsaj prilagajati aktivno in proaktivno, ne samo pasivno in reaktivno. Take sposobnosti in dejavnosti ena sama stroka brez medstrokovnega ustvarjalnega sodelovanja mnogih, medsebojno dokaj različnih specialistov ne zmore. Potrebna so njihova specialna znanja in njihovo prilagajanje inovacijskim razmeram ter njihovo medsebojno sinergijsko povezovanje. Tu gledamo na inovacijo kot ekonomski pojav, manj tehnično-tehnološko in pravno, ki se pretežno nanašajo bolj na invencije kot na inovacije in zato zajemajo le eno od faz inoviranja.
Pomen za razvoj znanosti
Možni pomen desežkov predvidenega raziskovanja v širšem (svetovnem) smislu je dejstvo, da se z inovativnim poslovanjem podjetij in drugih organizacij v tranzicijskih gospodarstvih raziskovalno ukvarjajo le redki. Potrebno je torej priti do novih znanstvenih spoznanj, ki bi pomagala razumeti in obvladati nove razmere, v katerih je večina sodobnega prebivalstva vsega sveta in mu gre vsaj relativno, pogosto pa tudi absolutno, vse slabše. Zato nima kupne moči, kar omejuje prodajo, proizvodnjo, zaposlovanje in obenem krepi kriminal, kar vse povzroča težave manj razvitim in razvitejšim delom človeštva. Razvitejši so dosegli svoj nagel razvoj postopno in brez zaostanka, ki bi jim povzročal dodatne težave, na kakršne naleti tranzicijsko podjetje. Razen tega ga niso dosegali v razmerah globalnega gospodarstva, ampak zavarovani pred mednarodnimi pritiski. So pač sprostili podjetnost in z njo inovativnost prvi. Z zamudniki se s teh vidikov niso ukvarjali, zamudniki sami pa tudi ne. A med zamudnike prehoda v inovativno gospodarstvo spada danes 80% človeštva, tudi Slovenija.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenija je majhna država v tranziciji iz razmer, v katerih je oskrbovala zlasti odjemalce iz neinovativnih gospodarstev, v razmere, v katerih mora pretežno izvažati na trge inovativnih gospodarstev. To je ogromna psihološka, sociološka in gospodarska sprememba okoliščin. Zahteva zelo pospešeno rast inventivnosti in inovativnosti - najprej najvplivnejših ljudi politike in gospodarstva, potem pa vse širših krogov, v idealnem primeru takorekoč čisto vseh zaposlenih in drugih državljanov Slovenije. Brez nje bo zelo težko dosegla zadostno kakovost poslovanja in konkurenčnost, ki bi imela kakovostne podlage, ki slovenska podjetja usposablja za enakopravne poslovne partnerje z enakovrednimi plačami, dobički in razvojnimi sposobnostmi. Ekonomska in poslovno ekonomska literatura v letih, katerih vpliv prevladuje, ni posvečala velike pozornosti niti problemom inoviranja niti problemom poskusov, da bi manj razvite dežele dialektično sistemski stil razmišljanja, ki obenem sprošča in povezuje podjetništvo, management, ekonomiko, organizacijo, marketing, kadrovska in sociološka vprašanja, medsebojno zanesljivost poslovnih partnerjev, bančno, informacijsko in informacijsko tehnično podporo za vse to, statistično in matematično podprto vrednotenje vseh omenjenih (in z njimi povezanih neomenjenih) dejavnosti, poznavanje mednarodnih, zlasti evropskih družbenih, gospodarskih in tehnično-tehnoloških razvojnih trendov. Inovacija je pač po definiciji vsaka in samo koristna novost. Še tako dobra tehnična in druga nova zamisel torej ne more postati inovacija, če se ne uveljavi na trgu kot nova kakovostna ponudba. To pa je odvisno od mnogih sinergijsko povezanih pogojev, ki so ekonomske in poslovnoekonomske narave. Za tranzicijske razmere so zelo šibko povezani.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno