Projekti / Programi
Podjetništvo za inovativno družbo
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| 5.04.00 |
Družboslovje |
Upravne in organizacijske vede |
|
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
| S124 |
Družboslovje |
Patenti, avtorske in sorodne pravice, blagovne in storitvene znamke, modeli in vzorci, označbe porekla |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
| S184 |
Družboslovje |
Ekonomsko planiranje |
| S185 |
Družboslovje |
Tržna in industrijska ekonomika |
| S188 |
Družboslovje |
Razvojna ekonomika |
| S189 |
Družboslovje |
Organizacijske vede |
| S190 |
Družboslovje |
Vodenje podjetij |
| S191 |
Družboslovje |
Trženje |
| S195 |
Družboslovje |
Razvojno sodelovanje |
| S264 |
Družboslovje |
Uporabna in eksperimentalna psihologija |
| T270 |
Tehnološke vede |
Okoljska tehnologija, nadzor onesnaženja |
Podjetništvo, inovativnost, ekonomski razvoj
Raziskovalci (10)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program P5-0023 "Podjetništvo za inovativno družbo" v obsegu 1,2 FTE ima postavljene temeljne cilje, ki so usmerjeni v poznavanje in razumevanje medsebojne povezanosti med podjetništvom, inovativnostjo in ekonomsko rastjo. Tako želi okrepiti razumevanje razlogov, ki delujejo v podjetjih in organizacijah, da nove članice EU zaostajajo po inovativnosti in podjetnosti, med njimi tudi Slovenija, in razumevanje, kaj storiti, da bomo zaostanek čimprej vsaj zmanjšali, če ne povsem odpravili.
Poudarki raziskovalne skupine se kažejo predvsem v pojasnjevanju in razumevanju ključnosti prehoda v inovativno gospodarstvo in družbo, vplive in posledice vstopa Slovenije v EU z vidika inovativnosti podjetij, njihove družbene odgovornosti in ekonomske rasti v povezavi s podjetništvom. Raziskovanje se navezuje na spoznanja iz predhodnega raziskovalnega programa "Inovativno podjetje v tranziciji" ter temeljnih in ciljnih raziskovalnih projektov "Slovenski podjetniški observatorij", "Global Entrepreneurship Monitor", ter "Regionalni podjetniški monitor in družbene vrednote", ki so bili izvajani v isti raziskovalni skupini.
Osnovno teoretično izhodišče raziskave je spoznanje, da specifične okoliščine za izvajanje inovacijsko-podjetniške aktivnosti v posamezni regiji vplivajo na velikost in obseg družbeno koristnega podjetništva, le-to pa odločilno podpira ekonomsko rast in razvoj. Inovativnost, podjetnost in podjetništvo so odvisni od ljudi (njihovih vrednot, zlasti motivov in aspiracij, ter usposobljenosti), njihove tovrstne lastnosti v tranzicijskih – zamudniških gospodarstvih manjkajo in jih je treba pospešeno razviti.
Temu primerno so za ta raziskovalni program domišljene raziskovalne vsebine, ki zajemajo proučevanje gospodarskega in družbenega razvoja regije, njene sposobnosti trgovati kot odprto konkurenčno gospodarstvo, njene sposobnosti enakopravno zaposlovati oba spola podjetniško in sodelavsko, njene sposobnosti raziskovati, razvijati in prevzemati v inovativno uporabo dosežke R&R v stara in nova podjetja, zlasti mala in srednjevelika podjetja (MSP), njene sposobnosti razvijati nove gospodarske dejavnosti ipd. ter na inovativnosti in podjetnosti ter sistemskem razmišljanju temelječe konkurenčnosti in sodobne kakovosti življenja. Skupina raziskuje vgrajevanje podjetnosti, podjetništva in inovativnega inovacijskega managementa, vključno z intelektualno lastnino v integralni management podjetja, model družbene odgovornosti (in njenega merjenja s sodobno boniteto ipd.) podjetja, model etičnih norm in kulture podjetja ter model takšne ekonomike podjetja, da je sposobna raziskovati nove tipe podjetij (kot so multimedijska podjetja). Sem spadajo tudi samopodoba in sposobnost prevzemanja rizika podjetnikov in drugih vplivnih ljudi, metode odločanja o prihodnosti podjetja (anticipativnost), celovito namesto enostransko obravnavanje tehnoloških in drugih invencij in inovacij, zlasti okoljevarstvenih.
Navedene raziskovalne vsebine so skladne s temeljnimi cilji raziskave, ki so ob poznavanju in razumevanju medsebojne povezanosti med podjetništvom in inovativnostjo ter ekonomsko rastjo zlasti: (1) okrepiti razumevanje razlogov, ki delujejo znotraj podjetij/organizacij, da nove članice EU, s posebnim poudarkom na Sloveniji, zaostajajo po inovativnosti in podjetnosti, in (2) razumevanje, kaj je možno storiti, da bi ta zaostanek čimprej čimbolj zmanjšali ali celo odpravili.
Pomen za razvoj znanosti
Razumevanje medsebojnega odnosa med ekonomsko rastjo in razvojem in podjetništvom je še vedno tako v teoriji kot praksi slabo obdelano, ne nazadnje tudi zato, ker ni razvite celovite metodologije sistema indikatorjev za zaznavanje in merjenje podjetniške in inovativne aktivnosti. Zaradi tega tudi ni bilo mogoče kvantitativno analizirati vpliva številnih dejavnikov na nivo podjetništva, da bi bolje razumeli, kako je mogoče z oblikovanjem ustreznega podpornega okolja pospeševati podjetništvo in preko njega izgrajevati inovativno družbo. Programska skupina je v preteklem obdobju postala pomemben člen v enem izmed najbolj reprezentativnih svetovnih raziskovalnih programov to je v "Global Entrepreneurship Monitor" (nad 50 držav), vključeni pa smo tudi mrežo »European Network for Social and Economic Research« (32 držav), ki se poglobljeno ukvarja z raziskovalnimi tematikami s področja podjetništva. Iskanje vpliva inovacijske absorpcijske pripravljenosti prebivalstva, dejavnikov inovativnega podjetništva, notranjega podjetništva, vplivov izobraževanja za podjetništvo, nagnjenosti k rasti, pomena ambicioznosti in razlogov za upadanje aspiracijske ravni podjetnikov kakor tudi ženskega in družinskega podjetništva so tista področja, kjer je skupina prispevala svoja spoznanja. Z raziskavami smo prispevali k boljšemu razumevanju, da je ekonomsko ravnanje zelo bistveno odvisno od prevladujočih vrednot. Od njih je odvisno, kako se bodo odločali ljudje, ki so jedro vsake ekonomske aktivnosti, inovativnosti in podjetništva še posebej. Izgrajevali smo model za odgovor na splet omenjenih vprašanj, ki so se izkazala za bistvena, da bi tranzicija postala stvarnost, poslovna praksa pa inovativno poslovanje. Dodali smo nekatera nova (spo)znanjao potrebnih upravljalno-vodstvenih rešitvah in ukrepih za razvoj potrebne dinamičnosti in verodostojnosti podjetja za doseganje njegove trajne uspešnosti, inovativnosti in konkurenčnosti. Še zlasti, kadar gre za družinska podjetja, kjer je le malo resnejših raziskav o vodenju, odnosom med poslom in družino ter nasledstvenimi izzivi. Podobno velja za samopodobo, agresivnost, uspešnost in inovativnost, ki so pomembne sestavine podjetništva, vendar zveze med njimi niso natančno obdelane. Raziskovanje zveze med samopodobo in agresivnostjo pri uspešnih in manj uspešnih podjetnikih in inovatorjih je prispevalo k razumevanju zveze med omenjenimi spremenljivkami. Smona poti iskanja odgovora na osnovno vprašanje, ali so razlike v stopnji agresivnosti med uspešnimi in manj uspešnimi podjetniki ter kakšen je profil samopodobe in agresivnosti pri obeh skupinah. Tovrstno spoznavanje medsebojne povezanosti bi lahko imelo pomembno uporabno vrednost v praksi, saj lahko spoznanja uporabimo pri razvijanju podjetniške miselnosti in spodbujanju inovativnosti v podjetjih. Nekater prispevke smo dali tudi na področju odkrivanja soodvisnosti med tehnološkim posodabljanjem in inoviranjem ter uvajanjem aktivnih okoljskih politik v podjetjih. Gre za zahtevno področje, saj je v proizvodnem sektorju problematika tehnološkega inoviranja kompleksna, okoljska komponenta pa to kompleksnost še poudarja. Klasične kazalce tehnološkega razvoja oz. tehnološkega inoviranja je zato potrebno nadgraditi in povezati še z okoljskimi na podjetniškem nivoju, kar predstavlja tudi metodološko novost. Prispevali smo k razjasnitvi nekaterih polemičnih pogledov na okoljske stroške, okoljsko učinkovitost in okoljsko uspešnost. Začeli smo razvijati sodobno metodologijo ti. okoljske bonitete podjetja kot selektivnega kriterija na trgu. Dali smo nekatere nastavke za načelo previdnosti (Precautionary Principle) pri okoljskih odločitvah in razvijali sodobne sisteme kazalnikov učinkovitosti in uspešnosti, kot podpore trajnostnemu gospodarjenju.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen raziskovalnega programa se kaže v njegovi sposobnosti, da zagotavlja argumentirane (evidence-based) predloge, s katerimi lahko oblikovalci razvojnih in ekonomskih politik postavljajo prioritete gospodarskega razvoja Slovenije. Lahko tudi bistveno pripomore k dograjevanju ukrepov za spodbujanje inovativnosti in podjetnosti ter postopne izgradnje humane inovativne družbe. Raziskovalne ugotovitve bodo uporabne za slovenska podjetja tudi neposredno, saj program v svoji teoretični zasnovi temelji na sodobnih teorijah firme, s čemer je paradigmatsko uokvirjen v razumevanje in iskanje odgovorov na vprašanja vsakodnevne podjetniške prakse: večanje inovativne moči, odprtega inoviranja, spodbujanje notranjega podjetništva, uveljavljanje bonitete, mreženja, samopodobe posameznika, okoljskih standardov in trajnostnega razvoja, da omenimo le nekatere. Trgi razvitih držav EU se bodo vedno bolj zapirali za okolju neprimerne proizvode. Razumevanje in uvajanje metodoloških orodij za razvoj okolju primernejših proizvodov bodo v prihodnje predstavljali enega od pomembnih vidikov za tehnološko posodobljene in inovativne proizvode v marsikaterih predelovalnih panogah. Izsledki raziskav bodo koristni in uporabni tudi pri opisovanju nekaterih splošnih značilnosti tehnološkega razvoja slovenske industrije. Tovrstni rezultati raziskav so nadalje uporabni na področju spodbujanja in usmerjanja trajnostnega razvoja oziroma varstva okolja v slovenskem gospodarstvu. Uspešnejši podjetniki sami po sebi v mednarodnem področju promovirajo Slovenijo, za trajno uspešnost pa mora biti podjetje dinamično, kakor tudi prepoznano kot verodostojen partner. V družbi znanja je tudi nacionalno samobitnost možno vzdrževati samo tako, da uveljavljamo podjetja, katerih konkurenčnost temelji na znanju, čim večji dodani vrednosti ter obvladovanju socialnega in podjetniškega kapitala. Za to pa je treba razumeti zakonitosti, ki obvladujejo razmerja med inovativnostjo, podjetništvom in ekonomsko rastjo in razvojem, k čemur prispeva ta program. Posredni pomen tega programa za slovensko družbo je večplasten. Z vidika promocije države se kaže v intenzivnem objavljanju dosežkov programske skupine v mednarodnem prostoru kakor tudi z aktivnim udejstvovanjem v vplivnih svetovnih (Global Entrepreneurship Monitor, DIANA, IFSR) in evropskih mrežah (European Network for Social and Economic Research, European Council for Small Business, European Expert Group on Policy-Relevant Research on Entrepreneurship and SMES, FINPIN), v katerih se odvija vrhunsko raziskovanje podjetništva, sistemske teorije in inovacijske družbe ter izvajajo tudi številni aplikativni projekti. S tem delovanjem se programska skupina tudi intenzivno vključuje v mednarodno delitev dela Pomen za razvoj stroke se kaže v tem, da se je programska skupina v preteklih letih uveljavila kot vodilna skupina za proučevanje podjetništva v Sloveniji in si pridobila ugled tudi širše, saj svojimi rednimi publikacijami »GEM Slovenija« in »Slovenski podjetniški observatorij« ter nekaterimi drugimi znanstvenimi monografijami prispeva k boljšemu razumevanju pomena podjetništva za izgradnjo sodobne inovativne družbe. Kaže pa se tudi v izgradnji relevantne slovenske terminologije s področja raziskovanja podjetništva, inovativnosti, sistemske teorije, okoljskega managementa in ekonomike.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
