Projekti / Programi
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.02.00 |
Biotehnika |
Živalska produkcija in predelava |
|
| 4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B420 |
Biomedicinske vede |
Prehrana |
| B360 |
Biomedicinske vede |
Živalska fiziologija |
| P310 |
Naravoslovno-matematične vede |
Beljakovine, encimologija |
| P330 |
Naravoslovno-matematične vede |
Bioenergetika |
| P340 |
Naravoslovno-matematične vede |
Lipidi, steroidi, membrane |
| B434 |
Biomedicinske vede |
Agrokemija |
žival, človek, prehrana, krma, hrana, beljakovine, maščobe, energija, surova vlaknina, rudninske snovi, vitamini, prebava, presnova, živalski proizvodi, oksidacijski stres, reprodukcija, zdravje, okolje, ekonomika.
Raziskovalci (13)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
17517 |
Igor Golob |
|
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
0 |
| 2. |
06374 |
mag. Ajda Kermauner Kavčič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
343 |
| 3. |
17518 |
Marko Kodra |
|
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
4 |
| 4. |
05624 |
Mojca Koman-Rajšp |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
46 |
| 5. |
11889 |
dr. Andrej Lavrenčič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
356 |
| 6. |
17519 |
Peter Lipovšek |
|
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
0 |
| 7. |
17520 |
Anica Mušič |
|
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
0 |
| 8. |
00486 |
dr. Andrej Orešnik |
Živalska produkcija in predelava |
Vodja |
2002 - 2003 |
372 |
| 9. |
21396 |
dr. Tanja Pajk Žontar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
481 |
| 10. |
15254 |
dr. Tatjana Pirman |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
557 |
| 11. |
20082 |
dr. Vida Rezar |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
348 |
| 12. |
00886 |
dr. Janez Salobir |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
649 |
| 13. |
15468 |
Jože Stopar |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
20 |
Organizacije (1)
Povzetek
Programska skupina pokriva s svojim raziskovalnim delom celovito znanstveno področje "Prehrana". Vsebine raziskav tega področja vključujejo na eni strani zakonitosti, ki izhajajo iz poljedelstva ter predelave rastlinskih in živalskih proizvodov (lastnosti krme in krmil) z nadaljevanjem v raziskavah o fizioloških zakonitostih prehrane različnih vrst živali v odnosu do oblike in ravni proizvodnje, ekonomike in kakovosti živalskih proizvodov. Prehrana je s tem povezana s področjem "reja živali" in s področjem "predelava živil živalskega izvora". Neustrezna prehrana je vzrok različnim patološkim dogajanjem v organizmu živali "specifična in nespecifična obolenja, odpornost, plodnost, dolgoživost). Raziskave s to vsebino so povezane z znanstvenimi področji veterinarske medicine. Proučevanje kakovosti živalskih proizvodov (hrana za človeka), ki je neposredno odvisna od prehrane živali, usmerja raziskave tudi na področje humane prehrane. Ob tem so poskusne živali model za proučevanje prehranskih zakonitosti človeka. V zadnjem času vse bolj izpostavljamo vprašanje onesnaževanja okolja. Rezultati raziskav o izkoristljivosti zaužitih hranljivih snovi (dušik, fosfor, mikroelementi) omogočajo zniževanje koncentracije onesnaževalnih snovi v živalskih izločkih. Osnovo za preverjanje hipotez raziskovalnih projektov predstavljajo na Inštitutu za prehrano uvedene sodobne analitske metode. Klasične metode analiz vzorcev krme, živalskih tkiv, proizvodov in izločkov dopolnjujemo v kemijskem laboratoriju in v centru za poskusne in laboratorijske živali s sodobnim pristopom h kemijski analitiki vrste hranljivih snovi in metabolitov. Kemijske metode so povezane z metodami, ki simulirajo dogajanja v prebavilih (in vitro prebavljivost, Hohenheimski test, in sacco razgradljivost beljakovin, bioaktivnost krme) in z biološkimi testi, ki omogočajo proučevanje izkoristljivosti in bilance hranljivih snovi ter energije.Raziskave obravnavjo zakonitosti prehrane pri različnih vrstah živali na temeljnem, aplikativnem in razvojnem nivoju (govedo, ovce, koze, prašiči, perutnina, konji, kunci, laboratorijske podgane in miši, ribe, psi in prostoživeče živali). Teme raziskovalnih projektov opisujemo z navedbo posameznih hranljivih snovi, ki so predmet raziskav v sistemu krma-žival-zauživanje-prebava-presnova-proizvod-(hrana)-reprodukcija-izločki:- dušik-surove beljakovine, amidi, prave beljakovine-aminokisline; prebavljivost, razgradljivost, izkoristljivost, okolje, imunski sistem- energijska vrednost krme, izkoriščanje energije- surova vlaknina, detergentska vlakna, rastlinska celična stena, neškrobni polisaharidi- topni ogljikovi hidrati; škrob, sladkorji- rudninske snovi; makroelementi in mikroelementi , okolje- maščobe, maščobne kisline ( tudi dolgoverižne n-6 in n-3 maščobne kisline)- prosti radikali, oksidacijski stres; - probiotiki, encimi.
Pomen za razvoj znanosti
Prehrana predstavlja osnovo življenja na našem planetu. To življenje se vzdržuje s procesi razmnoževanja. Za ohranitev življenja in za razmnoževanje so potrebne hranljive snovi. Ob pričakovanem naraščanju števila prebivalcev na zemlji so znane objektivne ocene, po katerih bomo v naslednjih 30.letih morali povečati proizvodnjo hrane za 2 do 3 krat v primerjavi s sedanjim obsegom. V svetu je področje raziskav v prehrani živali usmerjeno v povečevanje izkoristljivosti hranljivih snovi pridelane krme in proučevanje prehranskih vplivov na zdravje in plodnost, kar povečuje učinke v reji živali, ki s selekcijskimi postopki dosegajo vedno večje proizvodne sposobnosti. V programih raziskav programske skupine "Prehrana" je ravno to prednost raziskav. Zaradi razlik v pogojih pridelovanja krme in v postopkih reje živali, ki so v vsaki deželi specifične in pogosto težko primerljive z dogajanji drugje v svetu in ob različnih hipotezah, ki izhajajo iz teh razlik, so rezultati raziskav opravljenih v slovenskem prostoru dopolnitev znanja, ki ga črpamo iz svetovne zakladnice znanja, ki ustvarja pogoje za povečevanje obsega in kakovosti v proizvodnji hrane. Ob tem pa, podobno kot drugje v svetu, z raziskovalnim delom odkrivamo vzroke, posledice in metode za preprečevanje reprodukcijskih ter zdravstvenih motenj pri živalih in pri človeku v naših razmerah, kar se prav tako vključuje v svetovno aktualne raziskave.
Pomen za razvoj Slovenije
Ugotovljene zakonitosti in rezultati, ki izhajajo iz raziskovalnega dela na področju prehrane v svetu niso neposredno prenosljivi v naše razmere. Talne, klimatske, ekonomske in družbeno-politične razmere so v Sloveniji različne in niso absolutno primerljive z razmerami v drugih deželah sveta. Zahtevajo usmerjene lastne raziskave ne samo na aplikativnem ampak tudi na temeljnem nivoju v odnosu do značilnosti pridelovanja krme in hrane v naših razmerah in tudi do prehranskih navad Slovencev. Podobno kot v vseh razvitih deželah sveta se srečujemo s problemi ekonomike reje živali, ki so v veliki meri neposredno odvisne od izkoristljivosti hranljivih snovi pridelane krme. Vzporedno omogoča večja izkoristljivost hranljivih snovi iz krme manjšo polucijo okolja z nezaželjenimi snovmi v živalskih izločkih. Proučevanje izkoristljivosti hranljivih snovi je pomemben del programa projektne skupine "Prehrana". Že dobljeni in pričakovani rezultati raziskav omogočajo usmerjanje postopkov pridelovanja krme ne samo v zadostnih količinah ampak predvsem ustrezne kakovosti. Proučevanje zakonitosti med prehrano živali in kakovostjo živalskih proizvodov je po eni strani pomembno za rejca (večji dohodek), po drugi strani pa omogoča ljudem zauživanje hrane, ki ugodno vpliva na njihovo zdravje.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
