Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Gozdno načrtovanje, gojenje gozdov in prostor

Obdobja
01. januar 1999 - 30. april 2002
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.01.00  Biotehnika  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo   
2.07.00  Tehnika  Računalništvo in informatika   

Koda Veda Področje
B430  Biomedicinske vede  Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija 
T181  Tehnološke vede  Daljinsko zaznavanje 
T260  Tehnološke vede  Prostorsko planiranje 
T270  Tehnološke vede  Okoljska tehnologija, nadzor onesnaženja 
Ključne besede
Gozdna inventura, daljinsko zaznavanje, gozdarski informacijski sistem, gozdnogospodarsko in krajinsko načrtovanje, preučevanje vplivov na okolje, gojenje gozdov, prirastoslovje, dendrokronologija & dendroekologija, sonaravno gospodarjenje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  02085  dr. Franc Batič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2001 - 2002  817 
2.  15493  dr. Matjaž Čater  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2002  299 
3.  06455  mag. Franc Ferlin  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2002  122 
4.  06470  dr. David Hladnik  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2002  251 
5.  03382  dr. Milan Hočevar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Vodja  2001 - 2002  184 
6.  16067  dr. Andrej Kobler  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2002  289 
7.  20434  Igor Kopše    Raziskovalec  2001 - 2002  20 
8.  05093  dr. Marko Kovač  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2002  357 
9.  11595  dr. Tomislav Levanič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2002  614 
10.  19027  dr. Robert Mavsar  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2001 - 2002  109 
11.  17341  Irena Tavčar    Raziskovalec  2001 - 2002  11 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0404  Gozdarski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051673000  11.884 
Povzetek
Raziskovalni program skupine obsega področje gozdarskega in krajinskega načrtovanja, gojenja gozdov in prirastoslovja, dendrokronologije & dendroekologije, gozdnih inventur in monitoringa stanja gozdov ter prostorske informatike v najširšem smislu. V tem okviru se izvajajo naslednje raziskave: - preučevanje in razvoj znanj na področju fotointerpretacije aeroposnetkov (digitalna fotogrametrija in digitalni ortofoto, CIR detekcije poškodovanosti gozdov in druge vegetacije), satelitske detekcije in prostorskih informacijskih sistemov, - razvijanje metodologije in spremljanje znanj na področju gozdnih inventur, prirastoslovja in okoljskega monitoringa gozdov (popis propadanja gozdov), preučevanje modelov vplivov na okolje, razvoj aplikacij s področja geografskih informacijskih sistemov in računalniško podprte kartografije, - razvijanje metod in spremljanje znanja na področju gozdarskega in krajinskega načrtovanja, krajinske ekologije, funkcij gozda ter modeliranja habitatov - razvijanje in spremljanje znanja in metod na gozdnogojitvenem področju, na področju prirastoslovja, dendrokronologije in dendroekologije, oblikovanje temeljnih podlag na področju politike sonaravnega gospodarjenja in razvoja gozdov. Skupni cilj navedenih raziskovalnih naporov je razvoj znanj in tehnik, ki bodo rabile za smotrno odločanje in trajnostno usmerjanje razvoja gozdnih ekosistemov in gozdnate krajine (upravljanje z gozdnato krajino in gozdnimi ekosistemi) v razmerah globalnih okoljskih sprememb. V sistemizirani del programa, ki naj bi tvoril temeljno raziskovalno jedro, predlagamo naslednje vsebine: * Izdelava in razvoj metodologije vrednotenja in spremljanja biotske pestrosti gozdov ter celostnega okoljskega monitoringa, ustreznih tehnologij in načrtovalskih modelov, s pomočjo katerih bo mogoče zagotavljati trajnostno usmerjanje razvoja (upravljanje) gozdov in gozdnate krajine v spreminjajočih se okoljskih razmerah. * Preučevanje možnosti uporabe satelitskih tehnologij in tehnik digitalne fotogrametrije pri računalniško podprti interpretaciji gozdnovegetacijskih tipov v rastiščno in strukturno pestrem slovenskem gozdu. * Snovanje večnamenske gozdne inventure ter modeliranje možnih scenarijev za potrebe ekosistemskega upravljanja z gozdovi na regionalni ravni. * Proučevanje rasti in odzivnosti drevja v odvisnosti od podnebnih, gozdno-ekoloških in okoljskih dejavnikov, * Oblikovanje kriterijev in kazalnikov sonaravnosti gospodarjenja ter biotske pestrosti gozdov ter proučevanje ukrepov za zagotavljanje biotske pestrosti gozdov, * Proučevanje nekaterih temeljnih gozdnogojitvenih problemov v slovenskih gozdovih. * Spremljanje dinamike razvoja pomembnejših gozdnovegetacijskih tipov v odvisnosti od globalnih klimatskih trendov. * Spremljanje in ugotavljanje dolgoročnih učinkov regionalnih klimatskih sprememb in antropogenih vplivov na stanje in rast gozda vključno s preučevanjem posledic za CO2 bilanco Slovenije.
Pomen za razvoj znanosti
Z raziskavami se skupina vključuje v razvejan sistem raziskovalnega dela v Evropi in svetu, kjer omenjena področja so ali postajajo aktualna in se izvajajo na priznanih inštitutih. S številnimi med njimi je skupina povezana preko mednarodnih raziskovalnih organizacij IUFRO in EFI in preko vključenosti v mednarodne raziskovalne projekte CORINE, Alpska konvencija in FAO (npr. propadanje gozdov, rast gozdov). Nekatere med njimi je naše gozdarstvo dolžno razvijati že zaradi meddržavnih konvencij in protokolov, podpisanih s strani države (npr. propadanje gozdov, gorski gozd, trajnostno gospodarjenje, biotska pestrost), na drugi strani pa so raziskave zanimiv eksperiment, ker se izvajajo v gozdovih, katerih značilnost sta izjemno velika vrstna in rastiščna pestrost ter bogato strukurirana sestojna zgradba. Izjemno pomembna je tudi možnost temeljnih raziskovanj v naših, relativno neokrnjenih gozdovih in pragozdnih rezervatih. Vse to se popolnoma vklaplja v sodobni vseevropski koncept trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ki je na podlagi sprejetih mednarodnih dokumentov postal naša skupna usmeritev in zaveza. Ob vsem tem ne gre pozabiti, da je slovensko gozdarstvo - čeprav le kamenček v svetovnem mozaiku - vzorčni primer razvoja na nekaterih področjih. Omeniti velja predvsem tradicionalno prakso sonaravnega gojenja gozdov in gozdarskega načrtovanja na regionalni ravni, ki ga v Sloveniji poznamo že več kot desetletje, številne, tudi razvitejše države pa ga šele uvajajo.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati predlaganega raziskovalnega programa bodo omogočali uresničevanje nalog in obvez, ki izhajajo iz sprejete zakonodaje (Zakon o gozdovih, 1993) in Programa razvoja gozdov v Sloveniji (1996), ki je posebej tudi dolgoročno opredelil strategijo raziskovalnega dela na vseh področjih v gozdarstvu. Posebej pa bo ta raziskovalni program predstavljal temeljno podlago za uporabo metod in spoznanj pri operativnem načrtovanju, ohranjanju in usmerjanju razvoja gozdnih ekosistemov in gozdnate krajine v okviru javne gozdarske službe oziroma Zavoda za gozdove Slovenije. Rezultati načrtovanih raziskav bodo podlaga tudi za izpolnjevanje nekaterih okoljskih konvencij in protokolov, ki jih je podpisala republika Slovenija (Konvencija o biološki pestrosti, Resolucije o varovanju gozdov v Evropi (Strasbourg, Helsinki, Lisbona), Alpska konvencija in Protokol o gorskem gozdu, Ženevska konvencija CLRTAB itn.).Kar zadeva doprinos k domači gozdarski znanosti in znanosti nasploh, bo razvoj omenjenih področij pomembno vplival na racionalnejše in stroškovno učinkovitejše pridobivanje podatkov o gozdu in gozdnem okolju, na boljše razumevanje ekosistemskih procesov v naravnem in motenem gozdu, na uspešnejše ohranjanje biotske in krajinske pestrosti, na smotrnejše mnogonamensko gozdnogospodarsko načrtovanje na različnih ravneh, na razvoj celostnih gozdarskih (prostorskih) informacijskih sistemov in s tem tudi na trajnostni razvoj v širšem smislu. Uporabnik rezultatov ne bo samo gozdarstvo ampak širša slovenska družba, saj bodo npr. informacijski sloji sestavni del prostorskega informacijskega sistema Slovenije v izgradnji, gozdarski načrtovalski in krajinsko-ekološki koncepti pa bodo skupaj z ostalimi tudi prispevali k ohranitvi naravi in človeku prijaznega okolja.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno