Projekti / Programi
Gozdno načrtovanje, gojenje gozdov in prostor
01. januar 1999
- 30. april 2002
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.00 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
|
| 2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B430 |
Biomedicinske vede |
Gozdarstvo, gozdovi, gozdarska tehnologija |
| T181 |
Tehnološke vede |
Daljinsko zaznavanje |
| T260 |
Tehnološke vede |
Prostorsko planiranje |
| T270 |
Tehnološke vede |
Okoljska tehnologija, nadzor onesnaženja |
Gozdna inventura, daljinsko zaznavanje, gozdarski informacijski sistem, gozdnogospodarsko in krajinsko načrtovanje, preučevanje vplivov na okolje, gojenje gozdov, prirastoslovje, dendrokronologija & dendroekologija, sonaravno gospodarjenje
Raziskovalci (11)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
| 1. |
02085 |
dr. Franc Batič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2001 - 2002 |
814 |
| 2. |
15493 |
dr. Matjaž Čater |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2001 - 2002 |
287 |
| 3. |
06455 |
mag. Franc Ferlin |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2001 - 2002 |
116 |
| 4. |
06470 |
dr. David Hladnik |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2001 - 2002 |
249 |
| 5. |
03382 |
dr. Milan Hočevar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2001 - 2002 |
184 |
| 6. |
16067 |
dr. Andrej Kobler |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2001 - 2002 |
284 |
| 7. |
20434 |
Igor Kopše |
|
Raziskovalec |
2001 - 2002 |
19 |
| 8. |
05093 |
dr. Marko Kovač |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2001 - 2002 |
351 |
| 9. |
11595 |
dr. Tomislav Levanič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2001 - 2002 |
597 |
| 10. |
19027 |
dr. Robert Mavsar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2001 - 2002 |
108 |
| 11. |
17341 |
Irena Tavčar |
|
Raziskovalec |
2001 - 2002 |
11 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacij |
| 1. |
0404 |
Gozdarski inštitut Slovenije |
Ljubljana |
5051673000 |
10.967 |
Povzetek
Raziskovalni program skupine obsega področje gozdarskega in krajinskega načrtovanja, gojenja gozdov in prirastoslovja, dendrokronologije & dendroekologije, gozdnih inventur in monitoringa stanja gozdov ter prostorske informatike v najširšem smislu. V tem okviru se izvajajo naslednje raziskave:
- preučevanje in razvoj znanj na področju fotointerpretacije aeroposnetkov (digitalna fotogrametrija in digitalni ortofoto, CIR detekcije poškodovanosti gozdov in druge vegetacije), satelitske detekcije in prostorskih informacijskih sistemov,
- razvijanje metodologije in spremljanje znanj na področju gozdnih inventur, prirastoslovja in okoljskega monitoringa gozdov (popis propadanja gozdov), preučevanje modelov vplivov na okolje, razvoj aplikacij s področja geografskih informacijskih sistemov in računalniško podprte kartografije,
- razvijanje metod in spremljanje znanja na področju gozdarskega in krajinskega načrtovanja, krajinske ekologije, funkcij gozda ter modeliranja habitatov
- razvijanje in spremljanje znanja in metod na gozdnogojitvenem področju, na področju prirastoslovja, dendrokronologije in dendroekologije, oblikovanje temeljnih podlag na področju politike sonaravnega gospodarjenja in razvoja gozdov.
Skupni cilj navedenih raziskovalnih naporov je razvoj znanj in tehnik, ki bodo rabile za smotrno odločanje in trajnostno usmerjanje razvoja gozdnih ekosistemov in gozdnate krajine (upravljanje z gozdnato krajino in gozdnimi ekosistemi) v razmerah globalnih okoljskih sprememb.
V sistemizirani del programa, ki naj bi tvoril temeljno raziskovalno jedro, predlagamo naslednje vsebine:
* Izdelava in razvoj metodologije vrednotenja in spremljanja biotske pestrosti gozdov ter celostnega okoljskega monitoringa, ustreznih tehnologij in načrtovalskih modelov, s pomočjo katerih bo mogoče zagotavljati trajnostno usmerjanje razvoja (upravljanje) gozdov in gozdnate krajine v spreminjajočih se okoljskih razmerah.
* Preučevanje možnosti uporabe satelitskih tehnologij in tehnik digitalne fotogrametrije pri računalniško podprti interpretaciji gozdnovegetacijskih tipov v rastiščno in strukturno pestrem slovenskem gozdu.
* Snovanje večnamenske gozdne inventure ter modeliranje možnih scenarijev za potrebe ekosistemskega upravljanja z gozdovi na regionalni ravni.
* Proučevanje rasti in odzivnosti drevja v odvisnosti od podnebnih, gozdno-ekoloških in okoljskih dejavnikov,
* Oblikovanje kriterijev in kazalnikov sonaravnosti gospodarjenja ter biotske pestrosti gozdov ter proučevanje ukrepov za zagotavljanje biotske pestrosti gozdov,
* Proučevanje nekaterih temeljnih gozdnogojitvenih problemov v slovenskih gozdovih.
* Spremljanje dinamike razvoja pomembnejših gozdnovegetacijskih tipov v odvisnosti od globalnih klimatskih trendov.
* Spremljanje in ugotavljanje dolgoročnih učinkov regionalnih klimatskih sprememb in antropogenih vplivov na stanje in rast gozda vključno s preučevanjem posledic za CO2 bilanco Slovenije.
Pomen za razvoj znanosti
Z raziskavami se skupina vključuje v razvejan sistem raziskovalnega dela v Evropi in svetu, kjer omenjena področja so ali postajajo aktualna in se izvajajo na priznanih inštitutih. S številnimi med njimi je skupina povezana preko mednarodnih raziskovalnih organizacij IUFRO in EFI in preko vključenosti v mednarodne raziskovalne projekte CORINE, Alpska konvencija in FAO (npr. propadanje gozdov, rast gozdov). Nekatere med njimi je naše gozdarstvo dolžno razvijati že zaradi meddržavnih konvencij in protokolov, podpisanih s strani države (npr. propadanje gozdov, gorski gozd, trajnostno gospodarjenje, biotska pestrost), na drugi strani pa so raziskave zanimiv eksperiment, ker se izvajajo v gozdovih, katerih značilnost sta izjemno velika vrstna in rastiščna pestrost ter bogato strukurirana sestojna zgradba. Izjemno pomembna je tudi možnost temeljnih raziskovanj v naših, relativno neokrnjenih gozdovih in pragozdnih rezervatih. Vse to se popolnoma vklaplja v sodobni vseevropski koncept trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ki je na podlagi sprejetih mednarodnih dokumentov postal naša skupna usmeritev in zaveza. Ob vsem tem ne gre pozabiti, da je slovensko gozdarstvo - čeprav le kamenček v svetovnem mozaiku - vzorčni primer razvoja na nekaterih področjih. Omeniti velja predvsem tradicionalno prakso sonaravnega gojenja gozdov in gozdarskega načrtovanja na regionalni ravni, ki ga v Sloveniji poznamo že več kot desetletje, številne, tudi razvitejše države pa ga šele uvajajo.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati predlaganega raziskovalnega programa bodo omogočali uresničevanje nalog in obvez, ki izhajajo iz sprejete zakonodaje (Zakon o gozdovih, 1993) in Programa razvoja gozdov v Sloveniji (1996), ki je posebej tudi dolgoročno opredelil strategijo raziskovalnega dela na vseh področjih v gozdarstvu. Posebej pa bo ta raziskovalni program predstavljal temeljno podlago za uporabo metod in spoznanj pri operativnem načrtovanju, ohranjanju in usmerjanju razvoja gozdnih ekosistemov in gozdnate krajine v okviru javne gozdarske službe oziroma Zavoda za gozdove Slovenije. Rezultati načrtovanih raziskav bodo podlaga tudi za izpolnjevanje nekaterih okoljskih konvencij in protokolov, ki jih je podpisala republika Slovenija (Konvencija o biološki pestrosti, Resolucije o varovanju gozdov v Evropi (Strasbourg, Helsinki, Lisbona), Alpska konvencija in Protokol o gorskem gozdu, Ženevska konvencija CLRTAB itn.).Kar zadeva doprinos k domači gozdarski znanosti in znanosti nasploh, bo razvoj omenjenih področij pomembno vplival na racionalnejše in stroškovno učinkovitejše pridobivanje podatkov o gozdu in gozdnem okolju, na boljše razumevanje ekosistemskih procesov v naravnem in motenem gozdu, na uspešnejše ohranjanje biotske in krajinske pestrosti, na smotrnejše mnogonamensko gozdnogospodarsko načrtovanje na različnih ravneh, na razvoj celostnih gozdarskih (prostorskih) informacijskih sistemov in s tem tudi na trajnostni razvoj v širšem smislu. Uporabnik rezultatov ne bo samo gozdarstvo ampak širša slovenska družba, saj bodo npr. informacijski sloji sestavni del prostorskega informacijskega sistema Slovenije v izgradnji, gozdarski načrtovalski in krajinsko-ekološki koncepti pa bodo skupaj z ostalimi tudi prispevali k ohranitvi naravi in človeku prijaznega okolja.
