Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vrednotenje konstrukcij

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.11.00  Tehnika  Konstruiranje   

Koda Veda Področje
T130  Tehnološke vede  Produkcijska tehnologija 
T210  Tehnološke vede  Strojništvo, hidravlika, vakuumska tehnologija, vibracije in akustično inženirstvo 
T220  Tehnološke vede  Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin 
T280  Tehnološke vede  Tehnologija cestnega prevoza 
Ključne besede
Razvojni proces, snovanje konstrukcij, vrednotenje konstrukcij, funkcionalnost, zanesljivost, vzdrževalnost, suportabilnost, motorna vozila, transportne naprave, mehanizmi.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  20823  Tomaž Bešter  Konstruiranje  Raziskovalec  2001 - 2003  87 
2.  21960  dr. Tomaž Bučar  Materiali  Raziskovalec  2002 - 2003  78 
3.  00819  dr. Matija Fajdiga  Konstruiranje  Vodja  2001 - 2003  1.141 
4.  19197  mag. Matej Grm  Konstruiranje  Raziskovalec  2001 - 2003 
5.  18003  Juraj Janeš    Raziskovalec  2001 - 2003 
6.  21351  dr. Miha Janežič  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  325 
7.  14345  dr. Boris Jerman  Konstruiranje  Raziskovalec  2001 - 2003  444 
8.  10108  dr. Tomaž Jurejevčič  Konstruiranje  Raziskovalec  2001 - 2003  107 
9.  16334  dr. Jernej Klemenc  Konstruiranje  Raziskovalec  2001 - 2003  782 
10.  19240  dr. Andrej Kostanjevec  Konstruiranje  Raziskovalec  2001 - 2003  185 
11.  03088  dr. Janez Kramar  Konstruiranje  Raziskovalec  2001 - 2003  470 
12.  19287  mag. Vili Malnarič  Materiali  Raziskovalec  2001 - 2003  99 
13.  13469  dr. Marko Nagode  Konstruiranje  Raziskovalec  2001 - 2003  812 
14.  18623  Miran Nerat    Raziskovalec  2001 - 2003 
15.  10370  dr. Ivan Okorn  Konstruiranje  Raziskovalec  2001 - 2003  103 
16.  17077  dr. Petar Orbanić  Konstruiranje  Raziskovalec  2001 - 2003  286 
17.  18002  Stanislav Pohar    Raziskovalec  2001 - 2003 
18.  06481  Franc Resman  Konstruiranje  Raziskovalec  2001 - 2003  52 
19.  20659  dr. Andrej Wagner  Konstruiranje  Raziskovalec  2001 - 2003  131 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0782  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo  Ljubljana  1627031  29.223 
Povzetek
Celotno življenjsko dobo tvorijo konstruktersko-razvojne faze, izdelovalne faze, uporaba izdelka, njegovo vzdrževanje in reciklaža neuporabnega izdelka. V konstrukterskih in razvojnih fazah je potrebno na osnovi projektnih zahtev izpeljati proces nastajanja razvojnih rešitev (idejna zasnova, oblikovanje, izdelava osnutka), ter proces ovrednotenja razvojnih rešitev po celi vrsti kriterijev (funkcionalnost, efektivnost, ekološka vrednost, tehnologienost, vzdrževalnost, suportabilnost, ekonomska in estetska vrednost, energetska in surovinska primernost, itd.), da bi v naslednji ponovitvi razvojnega procesa lahko nastala boljša razvojna rešitev. Programska skupina razvija in dopolnjuje temeljna znanja in specialna razvojna znanja, ki omogoeajo izpopolnitev, racionalizacijo in poveeano ueinkovitost razvojnih postopkov. V postopku nastajanja razvojnih rešitev programska skupina razvija znaje, ki je temelj strukturiranju oblike na zanesljivost (R), vzdrževalnost (M) in suportabilnost (S) v strojniških konstrukcijah. Temeljno znanje bo omogoeila aplikacija v RMS razvojne procedure za strojniške konstrukcije, kjer so pristopi bistveno drugaeni kot npr. pri elektrotehniki. Programska skupina bo tudi dokoneno verificirala novo, pri nas razvito metodo napovedovanja verjetnosti realizacije obremenitvenih stanj in zdržljivosti v eksploataciji, ki omogoea napovedovanje zanesljivosti izdelka v ranih fazah razvoja. Temeljno znanje bo omogoeilo definiranje procesov vrednotenja rešitev v strojniških konstrukcijah in to s proceduro realokacije RMS karakteristik trenutne razvojne rešitve. Z metodami kaotiene dinamke želi RS poleg tega vzpostaviti tudi korelacijo med vplivnimi parametri na obremenitveno stanje in obremenitvenim stanjem ter porazdelitvijo verjetnosti realizacije tega stanja v eksploataciji. Aplikacija teh in drugih temeljnih znanj v razvojne postopke naj omogoei izpopolnitev, racionalizacijo in poveeano ueinkovitost razvojnih postopkov v fazi nastajanja rešitve (snovanje, sinteza, itd.), v fazi vrednotenja rešitev pa napovedovanje funkcionalnosti, efektivnosti (pripravljenosti za obratovanje zanesljivosti in elastienosti), vzdrževalnosti, suportabilnosti (RMS postopki). Programska skupina tudi raziskuje in izpopolnjuje delovne procese in konstrukcijske rešitve na podroeju razlienih delovni strojev, transportnih naprav, mehanizmov in motornih vozil.
Pomen za razvoj znanosti
V strojni industriji v zadnjem easu finalisti prepušeajo in nalagajo svojim dobaviteljem poleg izdelovalnega procesa tudi ves razvojni proces sestavnega dela ali sklopa. Tovrstno prestrukturiranje v kovinsko predelovalni in spremljevalni industriji v svetu in doma zahteva od razvojnih dobaviteljev, da organizirajo razvojne oddelke, osvajajo razvojna znanja in tehnologijo, da se razvojno povezujejo z razvojnimi oddelki finalistov in svojimi subdobavitelji ter razvojno-raziskovalnimi institucijami. Razvojno znanje je torej distribuirano na proizvodne organizacije. Zato morajo biti razvojni postopki domišljeni, dosegljivi, maksimalno podprti z raeunalniško tehnologijo in uspešni. V tem RP bo dan prispevek k znanju na podroeju strukturiranja (nastajanje rešitev) za RMS karakteristike strojnih konstrukcij. V svetu je namree RMS razvojni proces zelo dokoneno definiran za elektrotehniško rešitev, za strojne konstrukcije pa še zelo nepopoln, neraziskan in predvsem neutemeljen s temeljnimi znanji. Konkretno bo RP raziskal uporabnost v elektrotehniki standardnih metod strukturiranja in realokacije RMS karakteristik v strojniškem razvoju. Bistven prispevek RP znanosti v najširšem smislu pa lahko napovemo na podroeju napovedovanja realizacije obremenitvenih stanj in zdržljivosti v eksploataciji. Znanje, ki nastaja v RP, in je deloma že verificirano, pomeni svetovni dosežek, zato namerava RS nadaljevati s tem delom tako, da bodo pri tem raziskane tudi druge možnosti napovedovanja (kaotiena dinamika).
Pomen za razvoj Slovenije
V Sloveniji se že veliko podjetij iz kovinsko predelovalne industrije prestruktirira v razvojne dobavitelje. Deloma jačajo svoja razvojna jedra, deloma iščejo sodelavo z razvojno-raziskovalnimi organizacijami. Tako v okviru LAVEK-a nastaja Center za razvojna vrednotenja - CRT, v katerem je za sodelavo in skupno delo zainteresiranih čez 25 propulzivnih, s tujino povezanih podjetij (večinoma iz avtomobilske industrije). V RP je že nastalo temeljno znanje za razvojna vrednotenja, ki je bilo verificirano skozi aplikacijo v razvojnih vrednotenjih za slovensko industrijo. V Centru CRT nastajajo algoritmi razvojnega vrednotenja, za uporabo katerih se šolajo in usposabljajo mladi strokovnjaki - specialisti. Povezanost centra CRT z industrijo je realizirana v skupnih projektih, skupnih investicijah v opremo za razvojno vrednotenje (samo v letu 1998 je bilo investirano v ta namen v LAVEK cca. 450.000 DEM) in v izobraževanju in usposabljanju (podiplomska šola) kadrov za razvojne dejavnosti v slovenski industriji. Pomen RP je torej v tem, da slovenska podjetja osvojijo novo razvojno tehnologijo, da se združi (v okviru CRV) znanje za to tehnologijo, da si skozi CRV proizvodne organizacije nudijo medsebojno pomoč, ter da se šola in usposablja kader (podiplomska šola) za delo na tem področju.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno