Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Biologija tumorjev

Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.04.00  Medicina  Onkologija   
3.07.00  Medicina  Metabolne in hormonske motnje   
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   

Koda Veda Področje
B200  Biomedicinske vede  Citologija, onkologija, kancerologija 
B211  Biomedicinske vede  B211 
B480  Biomedicinske vede  Endokrinologija, sekretorni sistemi, diabetologija 
B520  Biomedicinske vede  Splošna patologija, patološka anatomija 
B340  Biomedicinske vede  Živalska anatomija, živalska morfologija 
P170  Naravoslovno-matematične vede  Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola 
Ključne besede
PROLIFERACIJA, APOPTOZA, KANCEROGENEZA, TUMORJI, MCF, FRTL-7, PROSTATA, GRLO, JETRA, ŠČITNICA, RADIACIJA, CELIČNA KULTURA, MORFOMETRIJA, IMUNOCITOKEMIJA, IN SITU HIBRIDIZACIJA
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  11308  dr. Andrej Cör  Onkologija  Raziskovalec  2001 - 2003  420 
2.  13784  dr. Branko Ermenc  Stomatologija  Raziskovalec  2003  85 
3.  21391  mag. Čedomir Joksimović  Medicina  Raziskovalec  2001 - 2003  14 
4.  18267  Andreja Lesar    Raziskovalec  2001 - 2003 
5.  08593  dr. Zdenka Pajer-Likozar  Onkologija  Vodja  2001 - 2003  47 
6.  07798  dr. Draga Štiblar Martinčič  Onkologija  Raziskovalec  2001 - 2003  162 
7.  18268  Danica Šurev    Raziskovalec  2001 - 2003 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.704 
Povzetek
Ena od definicij tumorskega procesa je, da je tumor povečevanje celične populacije. Velikost celične populacije je odvisna od ravnotežja med celično proliferacijo in celično smrtjo (apoptozo). Ravnovesje med njima je osnova za vzdrževanje homeostaze človeškega organizma. Če se ravnovesje poruši, bodisi da celice nekontrolirano proliferirajo ali pa da se zmanjša celičena smrt, pride do povečanja celene populacije, do nastanka tumorja. Danes je splošno sprejeta teorija kancerogeneze o več zadetkih, ki omogoča v tumorju prevlado najmalignejšega klona celic. Razumevanje genskih mehanizmov, ki regulirajo celični ciklus in apoptozo, tako v normalni kot tudi v maligni celici, predstavlja osnovo za razumevanje procesov kancerogeneze. Še zlasti je pomembno proučevanje proliferacijskih in apoptotskih mehanizmov v tistih lezijah, ki bodo privedle v maligno alteracijo, saj bi se z njihovim poznavanjem lahko izognili hudim posledicam rakave bolezni. Pri ugotavljanju velikosti celične proliferacije so predvsem pomembni proliferacijski markerji (PCNA, MIB, Ag-NOR), medtem ko lahko procese apoptoze na nivoju svetlobne mikroskopije proučujemo z metodami ISEL in TUNEL. V predlaganem raziskovalnem programu bomo s pomočjo tumorskih proliferacijskih in apoptotskih markerjev proučevali procese kancerogeneze. Pri tem se bomo osredotočili predvsem na kancerogenezo ščitnice, ki jo bomo proučevali tako v in vitro kot v in vivo pogojih. Kot modele kancerogeneze bomo proučevali celično linijo FRTL-5 poleg tega pa bomo za in vivo pogoje uporabili poskus na sokrvnih živalih. Ščitnična kancerogeneza je še posebaj zanimiva zato, ker se incidenca teh tumorjev povečuje ob uporabi jedrske energije in ob jedrskih katastrofah. Pri tem nas bo še zlasti zanimalo, ali je golša v bistvu prekancerozna lezija in velja model večstopenjskega procesa transformacije tudi za ščitnično kancerogenezo. Poleg tumorjev ščitnice pa bomo proučevali še tumorje nekaterih drugih organskih sistemov, zlasti tistih, katerih incidenca se v svetu povečuje (prostate, grla in jeter). Pri tem nas bodo zanimali predvsem človeški tumorji. S pomočjo omenjenih markerjev bomo poskušali odgovoriti na diagnostična vprašanja ter pokazati na korelacije med ugotavljanjem tumorskih markerjev in preživetjem oz. ponovljivostjo bolezni. Zanima nas, ali lahko določimo tiste spremembe v celicah, ki omogočajo prehod iz ene faze tumorskega proceso v drugo fazo. Pri tem so pomembni predvsem prehodi iz prekanceroze v maligni tumor, prehod iz in situ oblik v pravi invazivni karcinom ter prehod iz invazivnega procesa brez metastaz v metastazirajočo obliko tumorjev. Ker je rak nedvomno genetska bolezen, nas bo zanimalo, kako vplivajo geni na oblike omenjenih tumorjev in kakšno je sodelovanje genov, tako onkogenov kot tudi tumor supresorskih genov v proliferacijskih in apoptotskih mehanizmih regulacije teh prehodov. Razumevanje procesov kancerogeneze bo dalo nove informacije o tumorjih, s tem pa olajšalo odločitve o optimalni in pravoeasni terapiji rakave bolezni.
Pomen za razvoj znanosti
Smrtnost zaradi raka je v svetu še vedno na drugem mestu takoj za kardiovaskularnimi boleznimi. Ker je rak nedvomno genetska bolezen, bi odkrivanje začetnih genetskih sprememb in odkrivanje klonov z veliko proliferacijsko in majhno apoptotsko aktivnostjo, ki v končni fazi privedejo do transformacije normalnega tkiva v visoko malignega, predstavljalo pomemben delež k številnim raziskavam raka v svetu. Ugotavljanje prekanceroznih lezij, torej tistih, ki bodo šele privedle do maligne alteracije, bo pomembno tako za klinike kot predvsem za bolnike. Odkriti bi želeli vrstni red sprememb, ki privedejo do transformacije. Številne analize že kažejo, da je potrebna akumulacija številnih sprememb genoma za nastanek malignega tumorja. Pri tem bi naše raziskave pomembno vplivale na oblikovanje genetskih map, v katere vključujejo rezultate svojih raziskav številni raziskovalci raka v svetu, in ki bodo v bodoče izdelane za vsak tip tumorja. Take genetske mape bodo predstavljale osnovo v diagnostičnemu procesu kot tudi pomagale pri napovedovanju prognoze malignega procesa.
Pomen za razvoj Slovenije
Ker je incidenca tumorjev prostate, grla, jeter in ščitnice danes tudi v Sloveniji v porastu, bi z raziskavami in razumevanjem kancerogeneze the tumorjev pomembno vplivali na omejevanje posledic rakave bolezni. S proučevanjem proliferacijskih in apoptotskih procesov v omenjenih tumorjih bi odgovorili na povsem konkretna vprašanja o tem, katere tumorje zdraviti na kateri način in seveda kdaj. To je zlasti pomemno pri tumorjih prostate, saj le-ti povzročajo smrt samo v nekaterih primerih, medtem ko se drugi ne razširijo in za bolnika niso usodni. Ker je zdravljenje nekaterih karcinomov še vedno v glavnem kirurško, je nujno njihovo zgodnje odkrivanje oziroma odkrivanje stanj, ki bodo privedle v maligni tumor. Ker so glede nekaterih lezij še vedno dileme, ali so dejansko prekanceroze ali ne, bi z novimi informacijimi o proliferacijski in apoptotski aktivnosti njihovih celic pomagali pri zgodnjem odkrivanju raka ter pri tem omogočili boljše in efektnejše zdravljenje. Ker so v svetu trenutno v teku raziskave, ki bodo omogočile izdelavo genetskih map sprememb v določeni obliki tumorja, in ker se pri tumorjih pojavljajo tako geografske kot tudi populacijske razlike, bomo tako pomagali razviti genetske mape tudi za tumorje v Slovenski populaciji. Na ta način bomo tudi pri nas lahko začeli uporabljati najmodernejše principe diagnostike raka, s tem pa tudi omogočili najuspešnejšo terapijo in najzaneslivejšo napovedovanje poteka in izhoda bolezni.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno