Projekti / Programi
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.11.00 |
Tehnika |
Konstruiranje |
|
| 2.10.00 |
Tehnika |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T210 |
Tehnološke vede |
Strojništvo, hidravlika, vakuumska tehnologija, vibracije in akustično inženirstvo |
| T111 |
Tehnološke vede |
Upodabljanje, obdelava podob |
| T130 |
Tehnološke vede |
Produkcijska tehnologija |
| B140 |
Biomedicinske vede |
Klinična fizika, radiologija, tomografija, medicinska instrumentacija |
| B725 |
Biomedicinske vede |
Diagnostika |
raeunalniško podprto konstruiranje, teorija in modeli konstruiranja, veekriterijsko odloeanje, sistemi PDM, informacijski tokovi, upodabljanje objektov, vizualizacija, površinsko in prostorsko modeliranje, raeunalniška grafika, numeriene analize
Raziskovalci (8)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
02859 |
dr. Jože Duhovnik |
Konstruiranje |
Vodja |
2001 - 2003 |
1.027 |
| 2. |
07034 |
dr. Nikola Jelić |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
129 |
| 3. |
14128 |
dr. Tomaž Kolšek |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
66 |
| 4. |
12725 |
dr. Leon Kos |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
249 |
| 5. |
16296 |
Janez Krek |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
39 |
| 6. |
21797 |
Matjaž Šubelj |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
6 |
| 7. |
11664 |
dr. Jože Tavčar |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
319 |
| 8. |
10978 |
dr. Roman Žavbi |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
190 |
Organizacije (1)
Povzetek
V teoriji konstruiranja je v zadnjem obdobju zelo pomembno raziskovalno podroeje sama faza snovanja. V svetu obstojajo naslednje smeri raziskav faze snovanja: analiza video in audio zapisov dela konstrukterjev (angl. protocol analysis); vnaprejšnje prirejanje funkcij obstojeeim oblikovnim modelom; vnaprejšnje roeno sestavljanje funkcijske strukture ter uporaba obstojeeih oblikovnih modelov; uporaba fizikalnih zakonov kot inovacijskega vira za snovanje, saj ni tehnienega sistema, ki bi deloval v nasprotju s fizikalnimi zakoni, kjer smo tudi sami eni izmed predlagateljev te smeri. Pri nas smo z abstrakcijo fizikalnih zakonov prišli do pomembnih ugotovitev tudi za ostale inovacijske vire kot so topologija, geometrija in material. Obstaja realna možnost, da s poglobljenimi raziskavami formaliziramo, skupaj z drugimi raziskovalnimi skupinami po svetu, snovanje od ideje naprej. Raziskali bomo neposredno povezavo spremenljivk s topološkimi, geometrijskimi in materialnimi parametri fizikalnega pojava. Posebej bo razdelano ocenjevanje generiranih rešitev. Za testiranje ustreznosti metod bo uporabljena rekonstrukcija obstojeeih tehnienih sistemov in snovanje popolnoma novih. Druga skupina raziskovalnega delovanja je modeliranje strukture eloveškega telesa iz CT preslikavanja in same predstavitve. Omenjeno podroeje je za neobieajne primere v medicini na splošno izjemno pomembno. Raziskave so namenjene dokaj nataneni predstavitvi v 3D prostoru obravnavanega pacienta. Tako pridobljeni podatki omogoeajo poveeano natanenost pri diagnosticiranju. Sam posnetek iz CT naprave bomo s pomoejo kontrastnih nastavitev prepoznavali po znaeilnih konturah. Prav kontrastiranje slike je pomembno za prepoznavanje razlienih tkiv v prerezu. Raziskave bodo zato usmerjene v slikovno procesiranje in analizo kontrastov. Dopolnitev raziskav bo nato namenjena prostorskemu modeliranju tako pridobljenih prostorskih kontur. S pomoejo površinskih zlepkov bomo nato generirali samo površino. Pri tem bodo uporabljeni razlieni sestavi NURBS-ov. Iskanje primernih matematienih algoritmov bo omogoeila modeliranje v realnem easu. Pri raziskavah sodelujejo tudi raziskovalci iz bolnišnice Valdoltra. Tretja skupina raziskav je usmerjena v raziskavo informacijskega sistema od konstrukcijskega do izdelovalnega procesa. Raziskali bomo informacijske modele v realnem industrijskem okolju in jih primerjali s teoretienimi modeli, ki so osnovani na polnem poznavanju konstrukcijskega procesa. Dosedanje raziskave so namree dokazale, da je potrebno jasneje opredeliti generatorje informacij. Nato pa preko prepoznave informacijskih vozliše ugotoviti neposredne uporabnike ali repetitorje in nato zagotoviti prepoznavno informacijsko bazo o poljubnem izdelku. Nadgradnja informacijskega sistema v proizvodnem okolju pa je raziskava osnov za virtualni proizvodni prostor, ki je vpet v realno okolje na razlienih lokacijah. Ideja je predstavljena v širšem prostoru in je naletela na dober odziv.
Pomen za razvoj znanosti
Prvi del raziskovalnega programa predstavlja temeljna znanja iz podroeja konstrukcijskega procesa. Konstrukcijski proces kot prvi del razvoja do izdelave prototipa je namree izjemno pomemben ne glede na velikost države, saj predstavlja bistven del razvoja novih izdelkov. V svetu je opazen trend konvergence sposobnosti izdelave izdelkov, torej bodo podjetja konkureneno prednost lahko obdržala oz. pridobila samo z uspešnim razvojem novih izdelkov, k eemur pa prispeva prav poznavanje optimalnega procesa konstruiranja. Nov v tem primeru pomeni tisti, ki je zasnovan na novih, na nekem podroeju še neuporabljenih fizikalnih zakonih, ali na še ne uporabljenih kombinacijah že uporabljenih fizikalnih zakonov ali pa tisti, ki opravlja novo funkcijo. Težišee naših raziskav bo formalizacija procesa konstruiranja, ki omogoea tudi razvoj raeunalniške podpore in tako skrajšanje easa razvoja novega izdelka (time to market). Pomembna lastnost procesa konstruiranja je tudi dejstvo, da se v fazi konstruiranja (predvsem v zasnovi) doloei velika veeina (80%) stroškov življenjskega cikla tehnienega sistema. Poznavanje optimalnega procesa konstruiranja torej pomeni tudi obvladovanje stroškov. Sestavni del razvoja izdelkov je tudi poznavanje in obvladovanje informacijskih tokov, kar je zaobjeto v tretji skupini raziskav. Druga skupina raziskovalnega delovanja je modeliranje strukture eloveškega telesa iz CT preslikavanja in same predstavitve, kar je za neobieajne primere v medicini na splošno izjemno pomembno za nataneno diagnosticiranje.
Pomen za razvoj Slovenije
V splošnem je pomen prvega in tretjega dela raziskovalnega programa za Slovenijo še večji, saj je malo gospodarstvo še bolj odvisno od novih in inovativnih izdelkov. Enako velja tudi za drugi del programa, ki pripomore k povečani kvalitete dela medicinskih storitev in zmanjševanju stroškov celotnega posega, saj kvalitetna diagnostika direktno vpliva na stroške in trajanje posega.Raziskovalni program je z dosedanjim sodelovanjem z industrijo, raznimi teeaji, seminarji in ustreznimi publikacijami omogoeal dobro predstavitev in podporo neposrednim projektom. Razvoj teorije na podroeju konstruiranja in neposredna uporaba raeunalniške tehnologije je pomembna za vsako državo. Usposobljeni kadri, ki so sodelovali v Tehnološkem centru že dosedaj, in mlajši raziskovalci, predstavljajo pomemben potencial za razvoj podroeja konstruiranja in tako tudi razvoja novih izdelkov. Povezovanje z ostalimi raziskovalnimi skupinami v Sloveniji je trdno in zato skupaj vsake dve leti organiziramo mednarodni kongres iz prodroeja Proizvodnih sistemov, kjer je poseben poudarek na samem konstruiranju. Sodelovanje je prisotno tudi na konkretnih industrijskih projektih.V okviru raziskovalnega programa nastopa izmenjava raziskovalcev iz industrije v Tehnološkem centru LECAD in obratno. Taka izmenjava je potrjena v okviru raziskovalnih projektov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
