Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Plastičnost in regeneracija mišic in živčevja

Uredi
Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
B210  Biomedicinske vede  Histologija, citokemija, histokemija, tkivna kultura 
B580  Biomedicinske vede  Okostje, mišice, revmatologija, lokomocija 
B640  Biomedicinske vede  Nevrologija, nevropsihologija, nevrofiziologija 
B740  Biomedicinske vede  Farmakološke vede, farmakognozija, farmacija, toksikologija 
Ključne besede
osrednje živčevje, periferni živec, skeletna mišica, regeneracija, plastičnost, imuno-histokemija, nevrotransplantacija, električna stimulacija, vedenjski testi, imunski odziv, zasvojenost, acetilholinesteraza, dopamin, nevroleptiki, receptorji, trofični dejavniki
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  19627  Ksenija Babič Benedik    Raziskovalec  2001 - 2003  2 
2.  15151  dr. Fajko Bajrović  Nevrobiologija  Raziskovalec  2002 - 2003  336 
3.  10428  dr. Mara Bresjanac  Nevrobiologija  Raziskovalec  2001 - 2003  247 
4.  08053  dr. Nevenka Črne-Finderle  Nevrobiologija  Raziskovalec  2001 - 2003  61 
5.  05921  Dušanka Čuček  Nevrobiologija  Raziskovalec  2001 - 2003  3 
6.  21621  Mateja Drolec-Novak    Raziskovalec  2001 - 2003  5 
7.  18324  dr. Gordana Glavan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2001 - 2003  144 
8.  17921  Darinka Javornik    Raziskovalec  2001 - 2003  0 
9.  17922  Helena Kupšek    Raziskovalec  2001 - 2003  0 
10.  17923  Vanja Mavrin    Raziskovalec  2001 - 2003  8 
11.  20342  dr. Nataša Milivojevič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2001 - 2003  62 
12.  17924  Boris Pečenko    Raziskovalec  2001 - 2003  0 
13.  07090  dr. Mara Popović  Nevrobiologija  Raziskovalec  2001 - 2003  306 
14.  18323  dr. Peter Pregelj  Psihiatrija  Raziskovalec  2001 - 2003  363 
15.  08010  dr. Samo Ribarič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2001 - 2003  305 
16.  20408  mag. Metka Rožen  Nevrobiologija  Raziskovalec  2001 - 2003  4 
17.  01086  dr. Dušan Sket  Nevrobiologija  Raziskovalec  2001 - 2003  222 
18.  04412  dr. Janez Sketelj  Nevrobiologija  Vodja  2001 - 2003  318 
19.  08289  dr. Marko Živin  Nevrobiologija  Raziskovalec  2001 - 2003  233 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.238 
Povzetek
Raziskave plastičnosti in regeneracije po poškodbi v vzdražnih tkivih bomo preučevali v osrednjem živčevju, v perifernih živcih in na skeletnem mišičju. Plastičnost v bazalnih možganskih jedrih bomo preučevali v več smereh. A) Na živalskih modelih za nevro-degenerativne bolezni (Parkinsonova in Huntingtonova bolezen) bomo preučili pomen spremenjene interakcije med različnimi dopaminskimi receptorji in možnost uporabe novega potencialnega antipsihotičnega zdravila LEK-8829. B) Raziskali bomo pomen oksidativnega stresa pri nevorodegenerativnih spremembah v bazalnih ganglijih. C) Preučevali bomo kratkoročne in dolgoročne molekularne mehanizme, ki privedejo do vedenjske in farmakološke senzitizacije/desenzitizacije in so pomembni za razumevanje nastanka odvisnosti pri zlorabi psihotropnih snovi. Č) Raziskovali bomo mehanizme spodbujene plastičnosti in regeneracije osrednjega živčevja in načine, kako usmerjati te procese, da bi po okvari živčevja prišlo do povrnitve ali izboljšanja funkcije. Uporabljali bomo živalske modele patoloških stanj v živčevju, nevrotrasplantacijo in vrsto metod za analizo učinkov naših posegov (vedenjsko testiranje, imunohisto-kemijo, receptorske vezavne študije in molekularno-biološke postopke), da bi kar najbolj natančno preučili mehanizme okvar in obnavljanja živčevja pri sesalcih. V perifernem živcu bomo pokusili ugotoviti, kateri sprožilni dejavniki so pomembni za kolateralno brstenje, še posebej pomen morebitnih internevronskih komunikacij znotraj ganglija dorzalne korenine, in kaj določa meje kolateralnega brstenja aksonov v koži. Preučili bomo tudi regeneracijo senzoričnih aksonov po poškodbi perifernega živca ob odsotnosti celične podpore distalno od mesta poškodbe in preverili hipotezo, da lahko predhodna izpostavitev aksonov rastnim dejavnikom med procesom kolateralnega brstenja kompenzira pomanjkanje rastnih dejavnikov med regeneracijo. Na skeletni mišici so dosedanji poskusi pokazali, da je uravnavanje aktivnosti acetilholinesteraze odvisno od vzorca draženja mišičnih vlaken. Podrobneje bomo preučili, katere značilnosti vzorca draženja mišice so najpomembnejše, kakšna je interakcija z učinki ščitničnih hormonov ter kakšen je pri tem pomen mišične obrementive, pri čemer bomo uporabili različne modele in vivo ter in vitro. Poskusili bomo izdelati metodo za kronično spremljanje bioelektričnih potencialov (EMG, EEG) pri prosto gibajočih se poskusnih živalih, kar nam bo koristilo pri spremljanju regenerativnih procesov v živčevju in mišicah v prihodnje. Plastičnost in regulacija živčevja in mišic sta najpomembnejša procesa, ki omogočata obnovo funkcije tkiv po poškodbi, zato bodo nova spoznanja na tem področju lahko prispevala k izboljšanju metod zdravljenja v nevrologiji in psihiatriji.
Pomen za razvoj znanosti
Znanstvenoraziskovalno delo v temeljnih znanostih je eno najbolj univerzalnih področij človekove ustvarjalnosti. Njegov produkt, znanje, katerega resnična vrednost je edino v njegovi najširši diseminaciji in uporabi, ne more biti omejeno z nacionalnimi mejami, temveč je globalno in nadnacionalnega pomena. Potrditev vrednosti nacionalnega raziskovalnega programa je v tem, da pomembno prispeva k svetovni zakladnici znanja. Zato je vrednost znanstvenoraziskovalnega dela v temeljnih raziskavah merljiva le po tem, koliko in kako odmevno svoje dosežke predstavlja svetu. Mednarodni in nacionalni pomen predlaganega raziskovalnega dela sta tako identična.Navajamo nekatere pomembnejše vidike mednarodne vpletenosti našega raziskovalnega programa:- vključenost v mednarodno sodelovanje v raziskavah 'desetletja možganov'-mednarodne objave raziskovalnih rezultatov-obstoj uporabnih vidikov, ki so med aktualnimi trendi medicinskega raziskovanja (regneracija perifernega živčevja po poškodbi ali bolezni, razvoj učinkovitejših antipsihotičnih zdravil, klinična nevrotransplantacija pri okvarah osrednega živčevja)
Pomen za razvoj Slovenije
Mednarodni in nacionalni pomen temeljnega raziskovalnega programa sta pretežno identična. Navedemo pa lahko nekatere posebne, nacionalno pomembne vidike:- vključevanje Slovenije v svetovne tokove vrhunskega biomedicinskega raziskovanja- izvajanje mednarodno financiranih projektov- dvig kvalitete domačega znanja in uvajanje mednarodnih novosti v raziskovanje v Sloveniji- izobraževanje mladih raziskovalcev- uporaba pridobljenih znanj za dodiplomski in podiplomski pouk- vzgoja in izpopolnjevanje univerzitetnega učiteljskega kadra
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno