Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Plastičnost živčevja v fizioloških in patofizioloških razmerah

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
B640  Biomedicinske vede  Nevrologija, nevropsihologija, nevrofiziologija 

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
Ključne besede
atrijska fibrilacija, avtonomni živčni sistem, kognicija, kolateralno brstenje, konformacijske bolezni, dopaminergični sistem, variabilnost srčne frekvence, nevrodegeneracija, nociceptorji, nevrogeno vnetje, parkinsonizem, peripheral nerve injury, odziv na placebo, sinaptotagmini, trofični dejavniki
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (24)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  50627  Peter Atanackov  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2017 - 2018 
2.  15151  dr. Fajko Bajrović  Nevrobiologija  Raziskovalec  2015 - 2018  336 
3.  33910  Mateja Benčina Pirnat    Tehnični sodelavec  2015 - 2018 
4.  10428  dr. Mara Bresjanac  Nevrobiologija  Raziskovalec  2015 - 2018  247 
5.  32093  dr. Maja Derlink  Medicina  Raziskovalec  2015 - 2018  31 
6.  21902  Tanja Despotović    Tehnični sodelavec  2015 - 2018 
7.  21621  Mateja Drolec-Novak    Tehnični sodelavec  2015 - 2018 
8.  17921  Darinka Javornik    Tehnični sodelavec  2015 - 2016 
9.  38242  dr. Kaja Kolmančič  Nevrobiologija  Mladi raziskovalec  2015 - 2018  16 
10.  22360  dr. Uroš Kovačič  Medicina  Raziskovalec  2015 - 2018  197 
11.  32012  dr. Veronika Kragelj  Medicina  Raziskovalec  2015 
12.  17923  Vanja Mavrin    Tehnični sodelavec  2015 - 2018 
13.  27755  dr. Roman Paškulin  Biotehnologija  Raziskovalec  2015 - 2017  85 
14.  05380  dr. Zvezdan Pirtošek  Nevrobiologija  Raziskovalec  2015 - 2018  745 
15.  07090  dr. Mara Popović  Nevrobiologija  Raziskovalec  2015 - 2018  306 
16.  18323  dr. Peter Pregelj  Psihiatrija  Raziskovalec  2015 - 2018  363 
17.  08010  dr. Samo Ribarič  Nevrobiologija  Vodja  2015 - 2018  305 
18.  04293  dr. Janez Rozman  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2015 - 2018  245 
19.  36541  dr. Alojz Šmid  Onkologija  Raziskovalec  2015 - 2018  74 
20.  33100  dr. Larisa Tratnjek  Nevrobiologija  Raziskovalec  2015 - 2016  62 
21.  33551  Ferida Vučkić    Tehnični sodelavec  2015 - 2018 
22.  21503  dr. Maja Zorović  Nevrobiologija  Raziskovalec  2017 - 2018  71 
23.  27569  dr. Tilen Žele  Medicina  Raziskovalec  2015 - 2018  81 
24.  08289  dr. Marko Živin  Nevrobiologija  Raziskovalec  2015 - 2018  233 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.480 
2.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.255 
3.  1326  Itis, Implantibilna Tehnologija in Senzorji, proizvodno, trgovsko, storitveno in raziskovalno podjetje, d.o.o. Ljubljana  Ljubljana  5824796000  245 
Povzetek
Številne nevrodegenerativne bolezni, na primer Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, ne prizadanejo samo posamično področje živčevja ampak povzročijo difuzne in kompleksne spremembe v delovanju centralnega, perifernega in avtonomnega živčevja. Da bi bolje razumeli znake in simptome nevrodegenerativnih bolezni, in uspešno razvijali diagnostične in terapevtske postopke, moramo poznati osnovne fiziološke in patofiziološke zakonitosti delovanje vseh treh sistemov živčevja. Namen predlaganega programa raziskovalnea dela je razširitev in poglobitev dosedanjih translacijskih raziskav mehanizmov, diagnostičnih in terapevtskih pristopov k boleznim in motnjam v delovanju živčevja, s poudarkom na spodbujanju fiziološke in restorativne plastičnosti centralnega, avtonomnega in perifernega živčevja. Raziskave plastičnosti centralnega živčevja bodo potekale v petih sklopih: (1) raziskave molekulskih sledilcev v diagnostiki konformacijskih bolezni živčevja; (2) nefarmakološki pristopi vrednotenja učinkov in raziskovanja nevralnih mehanizmov akutnega odziva na placebo in spodbujene čuječnosti; (3) raziskave spodbujanja nevralne plastičnosti prek endogene trofične signalizacije; (4) raziskava součinkov dopaminergičnih zdravil in repetitivne transkranialne magnetne stimulacije; (5) raziskava vloge sinaptotagminov in beljakovine nova pri patogenezi in zdravljenju shizofrenije in Parkinsonove bolezni. Raziskave plastičnosti avtonomnega živčevja bodo potekale v dveh sklopih: (1) raziskava vpliva meditacije (na modelu molitve) na napovedna dejavnika srčno-žilnih bolezni in mortalitete variabilnosti srčne frekvence  in upočasnjevanja srčne frekvence po fizičnem naporu; (2) raziskava značilnosti in porazdelitve živčnih poti po katerih živec vagus oskrbuje ganglijski živčni splet na pljučnih venah srca in proži atrijsko fibrilacijo. Raziskave plastičnost perifernega živčevja bodo potekale v treh sklopih: (1) opredelitev dejavnikov, s katerimi bi lahko povečali obseg vraščanja aksonov v recipientni živec; (2) vpliv staranja na morfološke in nevrokemične lastnosti trigeminalnih nevronov (npr. vpliv na izražanje natrijevih kanalčkov) in (3) ocena kliničnega pomena lokalnega vnetnega odziva preko zvečanja izražanja živčnega rastnega dejavnika.
Pomen za razvoj znanosti
A. Raziskave plastičnosti centralnega živčevja Izsledki načrtovanih raziskav bodo prispevali k (1) boljšemu razumevanju mehanizmov okvar in bolezni živčevja (parkinsonove bolezeni, shizofrenije, prionskih bolezni) ter mehanizmov odvisnosti, (2) razvoju novih diagnostičnih postopkov (npr. s pomočjo FDDNP, kurkumina in novih molekulskih sond za označevanje ultrastrukturne značilnosti fibril, ki tvorijo odlage) in (3) razvoju novih, neinvazivnih in nefarmakoloških terapevtskih možnosti za zdravljenje parkinsonove bolezni in shizofrenije s pomočjo nevralnih mehanizmov akutnega odziva na placebo in spodbujeno čuječnost in transkranialne magnetne stimulacije. Raziskava vloge sinaptotagminov in beljakovine nova pri patogenezi in zdravljenju shizofrenije in Parkinsonove bolezni bo pomembno prispevala k razumevanju uravnavanja sinaptične plastičnosti dopaminergičnega sistema možganov. B. Raziskave plastičnosti avtonomnega živčevja Izsledki načrtovanih raziskav o vplivu molitve na modulacijo avtonomnega živčevja bodo prispevali k boljšemu razumevanju mehanizmov delovanja avtonomnega živčevja in njegovih povezav z limbičnim sistemom pri človeku. Rezultati selektivnega dražanja živca vagusa na Langendorfovem modelu prašičjega srca bodo prispevali k razumevanju mehanizma atrijske fibrilacije in podali osnovo za prenos tega znanja v klinično prakso. C. Raziskave plastičnosti perifernega živca Rezultati načrtovanih temeljnih raziskav na modelu živčne anastomoze konec s stranjo bodo razjasnili način izraščanja aksonov iz donorskega živca in njihovega vraščanja v recipientni živec. Poleg tega bodo prispevali k razumevanju plastičnosti perifernega živčevja po poškodbi. Spremljanje izražanja natrijevih kanalčkov, morfoloških in nevrokemičnih sprememb trigeminalnih nevronov bo prispevalo k našemu razumevanju vpliva procesa staranja na zaznavanje bolečine. Ocena izražanja živčnega rastnega dejavnika, pri humanem lokalnem vnetnem odzivu, bo poglobila naše razumevanje mehanizma peridontitisa pri ljudeh.
Pomen za razvoj Slovenije
Uresničevanje predlaganega translacijsko usmerjenega programa bo imelo posredni pomen za družbenoekonomski razvoj Slovenije saj bo prispevalo k izboljšavam zdravljenja tudi v Sloveniji pogostih nevrološko-psihiatričnih bolezni (shizofrenije, Parkinsonove bolezni in bolezni odvisnosti) in tudi neposredni pomen, ker bo prispeval k razvoju novih medicinskih pripomočkov. Predlagani program bo prispeval k trajnostnemu družbeno-ekonomskemu razvoju, tehnološkemu razvoju in utrjevanju nacionalne identitete. a) Posredni pomen predlaganega programa za trajnostni družbeno-ekonomski in kulturni razvoj Načrtovane raziskave izvajamo v sodelovanju z odličnimi laboratoriji v Sloveniji in tujini, skozi te naveze pa razvijamo domačo raziskovalno infrastrukturo in prispevamo k prenosu znanja in usposabljanju novih rodov slovenskih raziskovalcev. Raziskave so pomembne za razvoj visokega šolstva in zdravstva. So temelj podiplomskega doktorskega študija in vzgoje mladih raziskovalcev, vrhunskih specialistov medicinskih strok in visokošolskega medicinskega učiteljskega kadra. Za zdravstvo so pomembni aplikativni vidiki naših raziskav na področjih poškodbe perifernih živcev, nevrodegenerativnih bolezni, bolezni odvisnosti in prionskih bolezni. Delo v programski skupini omogoča učenje in uvajanje visoko-tehnoloških raziskovalnih metod prek izmenjave doktorskih in podoktorskih študentov in raziskovalcev s področja biomedicine. b) Neposredni pomen predlaganega programam za tehnološki razvoj Razvijamo nove potencialno uporabne zdravilne učinkovine in zdravilne metode, diagnostične reagente, diagnostične metode in medicinske pripomočke za različne bolezni centralnega, avtonomnega in perifernega živčevja. Na primer, model selektivne stimulacije živca vagusa za preprečevanje atrijske fibrilacije je osnova za razvoj medicinskih pripomočkov za preprečevanje te motnje srčnega ritma. c) Pomen predlaganega programa za utrjevanje nacionalne identitete S kvalitetnimi, mednarodno odmevnimi raziskavami, prispevamo k prepoznavnosti Slovenije v svetu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, 2017, zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, 2016, 2017, zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno