Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Inteligentni sistemi

Uredi
Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.07.00  Tehnika  Računalništvo in informatika   

Koda Veda Področje
P110  Naravoslovno-matematične vede  Matematična logika, teorija množic, kombinatorika 
P180  Naravoslovno-matematične vede  Meroslovje, fizikalna instrumentacija 
T120  Tehnološke vede  Sistemsko inženirstvo, računalniška tehnologija 
P175  Naravoslovno-matematične vede  Informatika, teorija sistemov 
P170  Naravoslovno-matematične vede  Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola 
P176  Naravoslovno-matematične vede  Umetna inteligenca 
Ključne besede
inteligentni sistemi, umetna inteligenca, informacijski sistemi, programska oprema, informacijska družba, računalništvo in informatika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (28)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  20242  dr. Andraž Bežek  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2003  25 
2.  05125  dr. Stanko Blatnik  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  109 
3.  02749  dr. Marko Bohanec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  639 
4.  08952  dr. Damjan Bojadžiev  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  78 
5.  22278  dr. Janez Brank  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2002 - 2003  95 
6.  02275  dr. Ivan Bratko  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  743 
7.  16415  dr. Damjan Demšar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  46 
8.  11770  dr. Aleš Dobnikar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2002  131 
9.  11973  dr. Matija Drobnič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  63 
10.  05026  dr. Bogdan Filipič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  482 
11.  08501  dr. Matjaž Gams  Računalništvo in informatika  Vodja  2001 - 2003  1.690 
12.  17137  Marko Grobelnik  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  439 
13.  10467  dr. Matevž Kovačič  Medicina  Raziskovalec  2001 - 2003  14 
14.  11562  dr. Viljem Križman  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  30 
15.  02571  Mitja Lasič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  24 
16.  23581  dr. Mitja Luštrek  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2003  476 
17.  12570  dr. Dunja Mladenić  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  662 
18.  20815  dr. Aleksander Pivk  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2002 - 2003  34 
19.  13693  dr. Vesna Prašnikar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2002  23 
20.  01074  dr. Vladislav Rajkovič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  2.207 
21.  03496  Peter Reinhardt  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  16 
22.  15656  dr. Tomaž Šef  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  394 
23.  21346  Maja Škrjanc  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2002 - 2003  42 
24.  02832  dr. Marjan Špegel  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  79 
25.  04586  dr. Tanja Urbančič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2001 - 2003  290 
26.  23651  dr. Miha Volovšek  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2003  8 
27.  12536  dr. Blaž Zupan  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2003  531 
28.  23582  dr. Martin Žnidaršič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2003  165 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.682 
Povzetek
Raziskovalni program temelji na analizah, snovanju in vpeljavi inteligentnih metod v sodobne računalniške in telekomunikacijske sisteme. Osnovna znanstvena usmeritev je analiza in sinteza novih algoritmov oz. postopkov a) na osnovi računalniških, matematičnih in drugih formalnih znanj ter b) z upoštevanjem spoznanj o obnašanju in delovanju živih bitij. Področje zajema spekter od osnovnih teoretičnih raziskav do masovne uporabe informacijskih tehnologij. Osnovne raziskave se na eni strani ukvarjajo s študijem inteligence, zavesti in drugih "višjih" intelektualnih lastnosti ljudi, na drugi strani pa z lastnostmi računalniških sistemov (Turingovih strojev). Ali smo ljudje tako sposobni kot računalniki ali obstajajo načelne razlike? Na ta vprašanja skušajo odgovoriti kognitivne smeri, npr. ti. "nova umetna inteligenca" prek računskih modelov uma in formalnih analiz, npr. Goedlovega izreka. Na osnovi evolucijskih principov skušajo raziskovalci evolucijskega računanja graditi sisteme, ki se fleksibilno prilagajajo okolju. Taki so npr. genetski algoritmi, ki se izkažejo predvsem pri optimizaciji razporedov oz. industrijskih procesov. Pomembna lastnost inteligentnih sistemov je učenje. Avtomatska sinteza znanja, avtomatsko učenje in rudarjenje podatkov iz neurejenih velikih količin podatkov gradijo urejeno, skrčeno in pregledno znanje v obliki pravil, dreves oz. drugih transparentnih podatkovnih oblik. Večstrategijsko učenje (a), strukturirano učenje (b) in induktivno logično programiranje (c) uporabljajo (a) več strategij pri učenju, (b) skušajo primerno strukturirati učno domeno in (c) uporabljajo bolj zapletene jezike namesto enostavnejših atributnih ter tako induktivno gradijo tudi relacije in programe. Pri kvalitativnem modeliranju in vedenjskem kloniranju gre za posnemanje človeškega vodenja dinamičnih sistemov. Inteligentni agenti in sistemi na internetu ter PCjih pomagajo pri vsakdanjih nalogah iskanja pomembnih informacij iz gore dosegljivih podatkov na internetu ali pa pomagajo pri delu s sistemom (npr. Microsoftov agent Assistant se proda v 70.000 kosih dnevno). Značilna naloga agenta bi bila npr. pomoč pri zaposlovanju, zavarovanju ali uradniških opravilih. Inteligentni sistemi personalizirajo oz. človečijo računalniške sisteme, ki znajo govoriti, razumejo govor, uporabljajo mimiko in izraze na obrazu. Omenjene metode so ključnega pomena pri uvajanju informacijske družbe. Področje inteligentnih sistemov zajema podpodročja umetne inteligence, sodobne programske opreme, informacijskih sistemov, informacijske družbe in delno študij živih sistemov. Ožja podpodročja so: avtomatska sinteza znanja, strojno učenje, induktivno logično programiranje, evolucijsko računanje, inteligentni agenti, inteligentni sistemi na internetu in osebnih računalnikih, kvalitativno modeliranje, kognitivne znanosti, primerjava živih in strojnih sistemov, procesiranje naravnega jezika, strojni govor in razumevanje jezika, samo-nanašanje v umetni inteligenci in strojnem učenju, telematski in nadzorni sistemi, sistemi za podporo odločanju. Področje inteligentnih sistemov, računalništva in komunikacijskih-telematskih sistemov je ključna infrastruktura za vsa druga področja znanosti in tehnike (interdisciplinarnost izkazujejo tudi objave skupine). Na tem področju je tudi največji razkorak med potrebami in prostimi kadri, zato npr. v ZDA nameravajo sprostili dotok teh (in samo teh) kadrov.
Pomen za razvoj znanosti
Spoznanja na področjih inteligentnih sistemov najhitreje spreminjajo način življenja celotnega človeštva prek tehnoloških in teoretičnih principov. Predlagani program se v celoti pokriva s to, najbolj napredno usmeritvijo v svetu. Program se direktno loteva pomembnih, odprtih znanstvenih vprašanj v precejšnjem delu sodobnega računalništva in informatike ter posebej programske opreme; hkrati pa pokriva vsa v zgornjem okencu omenjena področja, npr. vso umetno inteligenco. Skrivnost človeškega uma (zavest, inteligenca) je med najpomembnejšimi nerešenimi svetovnimi znanstvenimi vprašanji; gre za poskuse kreiranja umetne inteligence (oz. inteligentnih sistemov) in razlago (pojasnitev) inteligence in zavesti. Računalniška industrija je v razvitem svetu med tremi najpomembnejšimi gospodarskimi panogami, temelji pa na znanstvenih spoznanjih, ki včasih kmalu, drugič pa s povprečnim zamikom cca 10 let prehajajo v uporabne produkte. V svetu izhaja cca 100 odmevnih revij s tega področja. Znotraj računalništva in informatike so revije na temo inteligentnih sistemov med najčešče citiranimi (dasiravno je nivo citiranja še vedno bistveno nižji kot v klasičnih disciplinah). Raziskovalne institucije tega področja so med najbolj slovitimi na svetu. Tak primer je npr. ameriški inštitut MIT. Predsednik in podpredsednik ZDA aktivno podpirata omenjena področja predvsem prek promocije informacijske družbe, informacijske avtoceste in inteligentnih sistemov. V Evropi je smer podprta na nivoju EU (npr. Bangemannovo poročilo).
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave, poučevanje in razvoj inteligentnih sistemov so ključnega pomena za hiter in uspešen prehod Slovenije v informacijsko družbo, iz postindustrijske v informacijsko ekonomijo, za enakopravno vključevanje v razviti svet in za ohranjanje nacionalne dediščine. Za Slovenijo kot državo brez velikih zalog surovin ali drugih naravnih danosti je področje računalništva in informatike (ter inteligentnih sistemov kot ene izmed osrednjih smeri) med najbolj perspektivnimi. Razviti svet intenzivno potrebuje izobražene kadre in softverska podjetja, ki zanj razvijajo nove sisteme. Poleg razvoja, ki temelji na znanstvenih spoznanjih, je še pomembnejši prenos spoznanj v širšo družbo, saj postajajo inteligentne informacijske storitve sestavni del vseh aktivnosti. Informacijska družba je produktivnejša, učinkovitejša in bolj demokratična. Večina aktivnosti se seli na internet, pa naj bo to običajni upravni postopek ali iskanje zdravila. Poleg tega stroji v čedalje večji meri vključuje inteligentne sisteme, pa naj bo to inteligentni avto ali inteligentna hiša. Raziskovalni program s teoretičnimi spoznanji, prototipi in v praksi delujočimi sistemi pospešuje uvajanje informacijskih storitev v Slovenijo oz. posredno in neposredno močno vpliva na celotno gospodarstvo. Med sedaj razvitimi sistemi omenimo npr. našega agenta za zaposlovanje, ki ponuja zaposlovalne informacije, jih prevaja iz slovenščine v angleščino in razumljivo govori slovensko in angleško. Nadaljnji razvoj sinteze slovenskega govora (in procesiranje slov. jezika) bo računalniku omogočil tekočo uporabo slovenščine. V Sloveniji so informacijske dejavnosti že sedaj med pomembnejšimi in uspešnejšimi v državi. Različne ocene navajajo, da se število zaposlenih v širšem sektorju računalništva in informatike giblje med 10.000 in 100.000 zaposlenimi. Danes se večina uporabnikov računalnika in interneta v taki ali drugačni obliki srečuje z inteligentnimi sistemi. V Sloveniji je posrednih uporabnikov interneta okoli 500.000. Za Slovenijo v prehodu v Evropo in z ne najbolj informacijsko izobraženo generacijo političnih in gospodarskih vodij je program inteligentnih sistemov ključnega pomena za uspešen gospodarski, družbeni in demokratični razvoj.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno