Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vpliv antipsihotičnih zdravil na nevrokognitivno oškodovanost pri shizofreniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.09.00  Medicina  Psihiatrija   

Koda Veda Področje
B650  Biomedicinske vede  Psihiatrija, klinična psihologija, psihosomatika 
Ključne besede
shizofrenija, kognitivne funkcije, psihofarmakologija, reakcijski čas
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  21891  Ksenija Čare  Psihiatrija  Raziskovalec  2002 - 2003 
2.  12481  dr. Blanka Kores Plesničar  Psihiatrija  Raziskovalec  2002 - 2003  398 
3.  12479  dr. Virginija Novak Grubič  Psihiatrija  Raziskovalec  2002 - 2003  84 
4.  03812  ANTON ŠTEBLAJ    Raziskovalec  2002 - 2003 
5.  05379  dr. Bojan Zalar  Medicina  Vodja  2002 - 2003  175 
6.  02703  dr. Martina Žmuc Tomori  Psihiatrija  Raziskovalec  2002 - 2003  547 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  1620  Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana  Ljubljana - Polje  1191004000  3.486 
Povzetek
Spremljanje učinkov različnih antipsihotičnih zdravil je eden od pomembnih segmentov spremljanja vseh psihičnih sprememb v zdravljenju shizofrenije. Med zdravljenjem se pogosto pojavijo moteči in prepoznavni (tudi pričakovani) stranski učinki. Kognitivne disfunkcije, ki so v shizofreniji navadno že primarno prisotne in v poteku zdravljenja dodatno spremenjene, predstavljajo najpomembnejši napovedni dejavnik bolnikove rehabilitacije in pogosto tudi učinkovitosti zdravljenja. Naš namen je zato najprej zaznati začetno stanje shizofrenske motnje (na različnih ravneh) pri bolnikih z akutnim ponovnim izbruhom shizofrenije in njihovo kognitivno odzivanje na enostavne in kompleksne dražljaje. Ti odgovori bodo v vsakem delu naloge ali posamezne testne procedure ocenjeni (z aparatom GPI-CF) kvalitativno z oziroma na ustreznost, in kvantitativno po hitrosti reakcije (reakcijski čas). Ocena reakcijskega časa je pomembna, ker s hitrostjo reagiranja lahko sklepamo na različne komponente posameznikove kognicije. S tako opredeljenimi psihodiagnostičnimi procedurami bomo proučevali pozornost, vigilnost, delovni - kratkoročni spomin, kapaciteto informacij, učljivost (krivulja učenja), fleksibilnost mišljenja in utrudljivost. S spremljanjem in vrednotenjem navedenih funkcij bomo v procesu zdravljenja s klasičnimi ali atipičnimi antipsihotiki ocenili morebitne spremembe teh funkcij, vpliv različnih antipsihotikov nanje in njihov napovedni pomen. Takšna funkcionalna opredelitev antipsihotičnega zdravljenja predstavlja pomembno novost, saj omogoča izbiro specifičnega zdravila za specifično kognitivno prizadetega bolnika in tako pomembno vpliva na njegovo kvaliteto življenja.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno