Projekti / Programi
Politična zgodovina Slovencev v Jugoslaviji med letoma 1958 in 1963
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
| H271 |
Humanistične vede |
Politična zgodovina |
politična zgodovina - Slovenija - Jugoslavija - socializem - ideologija - nacionalno vprašanje - federalizem - centralizem - Zveza komunistov Slovenije - Zveza komunistov Jugoslavije
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
15635 |
dr. Mateja Režek |
Zgodovinopisje |
Vodja |
2004 - 2005 |
184 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0501 |
Inštitut za novejšo zgodovino |
Ljubljana |
5057116000 |
5.245 |
Povzetek
Namen raziskave v okviru podoktorskega projekta je osvetliti politično zgodovino Slovencev v Jugoslaviji med letoma 1958 in 1963. Ker je začrtana tematika skoraj neraziskana, bo temeljni zgodovinski vir arhivsko gradivo najvišjih političnih in državnih ustanov. Osrednja pozornost bo namenjena krhanju partijske monolitnosti in prvim mednacionalnim sporom v socialistični Jugoslaviji, ki so bili odtlej stalnica njene politične zgodovine. V drugi polovici petdesetih let je začel v jugoslovanskem partijskem vrhu tleti spor med zagovorniki federalizma in relativne demokratizacije na eni strani ter zagovorniki centralizma in politike trde roke na drugi strani. Obenem so se poglabljala nasprotja med razvitejšimi in manj razvitimi republikami, vse manj zaupanja pa je bilo tudi med republiškimi vodstvi in zvezno administracijo. Nasprotja so privrela na dan ob prvi veliki delavski stavki v socialistični Jugoslaviji v zasavskih rudnikih januarja 1958. Politično vodstvo se je odkritemu spopadu med zagovorniki različnih usmeritev tedaj izognilo, vendar ne za dolgo. Nesoglasja so se poglobila, različni interesi, ki so bili v precejšnji meri posledica neurejenih mednacionalnih odnosov, pa so silovito trčili v začetku šestdesetih let, ko se je Jugoslavija znašla na pragu gospodarske in politične krize. Zaradi kočljivih notranjepolitičnih razmer je bila preložena tudi razprava o novi ustavi, ki je bila sprejeta šele leta 1963. Raziskava bo usmerjena k vzrokom in ozadju političnih sporov ter vlogi slovenskih politikov v njih, odgovorila pa bo tudi na vprašanje, kako sta se na ravnanje zveznih oblasti odzivala politično vodstvo in javnost v Sloveniji. Obenem bodo njeni izsledki smiselno zaokrožili raziskovalkino doktorsko disertacijo, v kateri je obravnavala slovensko in jugoslovansko politično zgodovino v letih 1948-1958, ter zapolnili vrzel v slovenskem političnem zgodovinopisju, ki ločuje relativno dobro raziskana “prevzem oblasti” v prvih povojnih letih in “partijski liberalizem” šestdesetih let.
