Projekti / Programi
Manjšinske etnične skupnosti in integracija RS v EU
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.11.00 |
Družboslovje |
Narodno vprašanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S112 |
Družboslovje |
Človekove pravice |
Republika Slovenija, Evropska Unija, širitev Evropske Unije, manjšine, človekove pravice, multikulturna družba, čezmejno sodelovanje
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
09346 |
dr. Silvan Devetak |
Pravo |
Vodja |
2003 - 2005 |
652 |
| 2. |
11315 |
Jasmina Klojčnik |
Ekonomija |
Raziskovalec |
2003 - 2005 |
58 |
| 3. |
14947 |
dr. Jasna Murgel |
Pravo |
Raziskovalec |
2003 - 2005 |
140 |
Organizacije (1)
Povzetek
Članstvo Slovenije v Evropski uniji (EU) in s tem povezana odprava klasične vloge meja in svoboden pretok prebivalstva znotraj unije, odpira številna vprašanja, ki zadevajo bodoči položaj slovenskih manjšin v sosednjih državah (v Avstriji, Italiji in Madžarski), kakor tudi ustavno priznanih (Italijani, Madžari, Romi) in t.i. novodobnih (Hrvati, Srbi, Bošnjaki, Albanci itd.) etničnih skupnosti v Sloveniji. Potem ko bomo postali člani EU pa je pričakovati postopno spreminjanje etnične, rasne in verske strukture slovenske družbe zaradi
1) migracij znotraj EU in
2) s prilivom ljudi iz držav, ki so povezane z EU s "pridružitvenimi in stabilizacijskimi" sporazumi - iz prostora nekdanje Jugoslavije, kot posledica naraščajočih potreb razvijajočega se slovenskega gospodarstva. V novih evropskih okoliščinah bodo nastale predvsem povsem drugačne možnosti za razvijanje neoviranih gospodarskih, kulturnih idr. stikov znotraj bodočega slovenskega etničnega prostora. Tudi italijanska in madžarska etnična skupnost bosta v teh okoliščinah bolj kot kdaj koli doslej integrirani v dva za naše pojme ogromna etnična, kulturna in gospodarska prostora; Romi pa se bodo lahko v "novem evropskem domu" neposredno vsestransko povezovali z svojimi zelo razvitimi evropskimi in nacionalnimi političnimi, kulturnimi in informativnimi strukturami. Osnovni cilj raziskovanja je spoznati in predstaviti stanje in razvojne trende v okviru EU, predlagati teoretično utemeljene nove pristope RS in razviti nove teoretično - konceptualne poglede glede vprašanj, ki so predmet raziskovanja. Te cilje bo raziskovalna skupina dopolnjevala z novimi vsebinami, ki se bodo pojavile v času raziskovanja in jih uresničevala z raziskovanjem naslednjih vsebinsko zaokroženih sklopov (podroben opis glej v tč.2.4.):- pojavne oblike in trendi oživljanja etničnega vprašanja v Evropi v zadnjem desetletju in njegov vpliv na evropske mednarodne odnose, problemi v zvezi z manjšinsko problematiko v procesu petega širjenja EU, možne poti za razvoj varstva človekovih pravic in pripadnikov manjšin v okviru EU,- celostni položaj Slovenije znotraj EU in njeni odnosi s posameznimi sedanjimi in bodočimi članicami EU, še posebej problemi, ki zadevajo njeno udeležbo v procesih odločanja v EU in pri urejanju stvari v okviru načela subsidiarnosti ter posledice socialne in druge migracije državljanov EU prek odprtih meja v skupnem evropskem prostoru (in iz tretjih držav) za položaj obravnavanih etničnih skupnosti,- teoretične podlage in pragmatične možnosti za čim bolj učinkovito in racionalno implementacijo standardov EU, ki se nanašajo na urejanje odnosov v sodobni evropski multi-etnični, multi-kulturni in multi-verski družbi in ustrezne nove politike Slovenije, zlasti na kulturnem, izobraževalnem in jezikovnih področjih, v skladu s potrebami razvijajoče se multi-etnične in multi-kulturne družbe, - mednarodno povezovanje manjšinskih struktur v kontekstu novih evropskih okoliščin, v tem okviru odnosi matica - manjšina s posebnim pogledom na slovenske manjšine v sosednjih državah ter na ustavno priznane in t.i. novodobne etnične skupnosti v Sloveniji.Rezultate opisanega faznega raziskovanja bo raziskovalna skupina primerjalno analizirala, klasificirala in na ustrezen način razporedila v sklepnem tekstu raziskave.Potrebno bo razviti in uporabiti nove metode več-disciplinarnega pristopa k raziskovanju obravnavane problematike. Pričakujemo, da se bodo v raziskavi odprla tudi nekatera teoretična vprašanja, za katera bo potrebno najti ustrezne teoretično-konceptualne odgovore (npr. definicija "slovenske nacije" in razlike od "naroda"; koncept narodnostne identitete, zlasti kateri elementi sestavljajo njeno vsebino v sodobnih pogojev evropske integracije; koncept suverenosti države v novih evropskih okoliščinah, odnos med državo in civilno družbo, funkcija meje v odnosih med državami).
