Projekti / Programi
01. januar 2004
- 31. december 2008
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
1.05.00 |
Naravoslovje |
Biokemija in molekularna biologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
P250 |
Naravoslovno-matematične vede |
Kondenzirane snovi: struktura, termične in mehanske lastnosti, kristalografija, fazno ravnovesje |
P310 |
Naravoslovno-matematične vede |
Beljakovine, encimologija |
P351 |
Naravoslovno-matematične vede |
Strukturna kemija |
P370 |
Naravoslovno-matematične vede |
Makromolekularna kemija |
B110 |
Biomedicinske vede |
Bioinformatika, medicinska informatika, biomatematika, biometrija |
B120 |
Biomedicinske vede |
Molekularna biofizika |
B500 |
Biomedicinske vede |
Imunologija, serologija, transplantacija |
T360 |
Tehnološke vede |
Biokemijska tehnologija |
T410 |
Tehnološke vede |
Farmacevtska in sorodne tehnologije |
T490 |
Tehnološke vede |
Biotehnologija |
strukturna biologija, makromolekularna kristalografija, mehanizmi delovanja makromolekul, makromolekularni kompleksi,razvoj zdravilnih uinkovin, imunologija, poglavitni histokompatibilnostni kompleks, invariantna veriga, katepsini,proteoliza, inhibicija
Raziskovalci (17)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
22282 |
dr. Miha Andrejašič |
Biokemija in molekularna biologija |
Tehnični sodelavec |
2007 - 2008 |
18 |
2. |
23477 |
dr. Mojca Beseničar |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2008 |
40 |
3. |
08327 |
dr. Kristina Djinovic Carugo |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2004 |
351 |
4. |
15970 |
Andreja Doberšek |
Biokemija in molekularna biologija |
Tehnični sodelavec |
2004 - 2008 |
25 |
5. |
06416 |
dr. Marko Dolinar |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
345 |
6. |
18284 |
dr. Katja Galeša |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
39 |
7. |
15639 |
dr. Gregor Gunčar |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
266 |
8. |
20212 |
dr. Saša Jenko Kokalj |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
65 |
9. |
19332 |
dr. Manca Kenig |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2004 |
36 |
10. |
22320 |
dr. Marko Mihelič |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2004 - 2008 |
79 |
11. |
19422 |
Polonca Pirš |
|
Tehnični sodelavec |
2007 - 2008 |
0 |
12. |
24270 |
dr. Jure Pražnikar |
Računalništvo in informatika |
Mladi raziskovalec |
2005 - 2008 |
40 |
13. |
25629 |
dr. Miha Renko |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2005 - 2008 |
87 |
14. |
15813 |
dr. Boris Rogelj |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2004 - 2005 |
423 |
15. |
19171 |
dr. Igor Kristian Štern |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
31 |
16. |
04988 |
dr. Dušan Turk |
Biokemija in molekularna biologija |
Vodja |
2004 - 2008 |
629 |
17. |
15588 |
Nastja Zakrajšek |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2006 |
0 |
Organizacije (2)
Pomen za razvoj znanosti
Strukturne študije so raziskave, ki omogočajo v sklopu z drugimi metodami biokemije, molekularne biologije, celične biologije ter fiziologije spoznavati mehanizme delovanja proučevanih molekul, njihovo specifičnost in fiziološko vlogo. Razumevanje mehanizmov delovanja bioloških molekul je osnova, ki omogoča načrtovano poseganje v biološke sisteme s predvidljivimi učinki in s tem uporabo znanja v dobrobit človeštva in življenja na Zemlji ter nenazadnje z novimi proizvodi rast gospodarstva. Strukturna biologija je eno najhitreje razvijajočih se področij sodobne znanosti. Razvoj je povezan z ogromnimi vlaganji v raziskave same, kot tudi v velike infrastrukturne objekte kot so sinhrotroni ter veliki centri za proizvodnjo in kristalizacijo proteinov. Dostop do celotnih genomov, vključno s človeškim, tovrstnim raziskavam daje povsem nove dimenzije (paralelnost procesov, avtomatizacija postopkov, pojav cele vrste novih tehnik in opreme), ki omogočajo visoko produktivnost raziskovalnega dela. Pogoj za uspešnost tako poleg sodobne problematike poudarjeno postaja usposobljenost kadrov podprta z ustreznimi vlaganji v stalno posodabljanje opreme. Brez trajne nadgradnje le-te bo pomen skupine v svetu manjši, kot bi lahko bil, oziroma bo najbrž celo upadel. Razumevanje imunskega odziva na molekularni ravni je ključnega pomena za obrambo pred mnogimi boleznimi, tudi tistimi, ki so posledica autoimunskega odziva. Karakterizacija in razumevanje interakcij med molekulami, ki pri tem sodelujejo nam lahko pomaga pri razvoju učinkovin za zdravljenje in preprečevanje teh bolezni. Zato raziskave, ki se ukvarjajo s področjem imunskega sistema, spadajo v sam vrh biomedicinskih raziskav.
Pomen za razvoj Slovenije
Razumevanje mehanizmov delovanja bioloških molekul je osnova, ki omogoča načrtovano poseganje v biološke sisteme s predvidljivimi učinki in s tem uporabo znanja v dobrobit človeštva in življenja na Zemlji ter nenazadnje z novim znanjem ter proizvodi tudi rast gospodarstva. To pa so vse komponente trajnostnega razvoja. Skupina za strukturno biologijo sodeluje z mnogimi raziskovalnimi skupinami iz Slovenije in tujine (glej obrazec). Če bo infrastrukturni program »Center za proizvodnjo in strukturo proteinov« dobil primerno financiranje, bo to velika tehnološka pridobitev ne le za ta program, pač pa tudi za mnoge druge raziskovalne skupine za katere je ključnega pomena prav proizvodnja proteinov. Tudi komisija FEBS je leta 2005 ocenila, da je tak center za programsko skupino ključnega pomena. Skupina za strukturno biologijo na IJS je edina skupina, ki ima osnovno opremo ter je usposobljena in sposobna določevati in interpretirati 3-dimenzionalne strukture makromolekul dobljene z metodo difrakcije rentgenskih žarkov na kristalih makromolekul. Vodja skupine sodi z več kot 3000 citati in h-indeksom 31 med najbolj citirane slovenske znanstvenike. Leta 2005 je prejel tudi Zoisovo nagrado, najvišje priznanje za vrhunske dosežke na področju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti. Delujoča skupina je potencialno jedro, iz katerega bodo in izhajajo kadri, usposobljeni za delo v sodobnih, na biotehnologiji slonečih podjetjih. Takšni kadri so potencialni ustanovitelji lastnih podjetij, ki temeljijo na razvoju produktov visoke tehnologije od molekularne biologije, biotehnologije, agroživilstva. Tovrstna izobrazba je nenazadnje tudi osnova za patentne pravnike. Nekdanja člana skupine, Manca Kenig in Igor Štern sta zdaj zaposlena v Leku, Saša Jenko Kokalj je trenutno zaposlena v Evropski komisiji, kjer je odgovorna za projekte genomike in sistemske biologije. Naše znanje je zanimivo tudi za farmacevtsko industrijo, kot je razvidno iz naših pogodb s tovarno Lek in skupnega članka, ki smo ga objavili. Poleg tega je evropski patent podeljen leta 2007 zaščitil našo intelektulano lastnino- strukturo katepsina C v kristalu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si