Projekti / Programi
01. januar 2009
- 31. december 2013
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
1.05.00 |
Naravoslovje |
Biokemija in molekularna biologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
P250 |
Naravoslovno-matematične vede |
Kondenzirane snovi: struktura, termične in mehanske lastnosti, kristalografija, fazno ravnovesje |
P310 |
Naravoslovno-matematične vede |
Beljakovine, encimologija |
P351 |
Naravoslovno-matematične vede |
Strukturna kemija |
P370 |
Naravoslovno-matematične vede |
Makromolekularna kemija |
B110 |
Biomedicinske vede |
Bioinformatika, medicinska informatika, biomatematika, biometrija |
B120 |
Biomedicinske vede |
Molekularna biofizika |
B500 |
Biomedicinske vede |
Imunologija, serologija, transplantacija |
T360 |
Tehnološke vede |
Biokemijska tehnologija |
T410 |
Tehnološke vede |
Farmacevtska in sorodne tehnologije |
T490 |
Tehnološke vede |
Biotehnologija |
Koda |
Veda |
Področje |
1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
strukturna biologija, makromolekularna kristalografija, mehanizmi delovanja makromolekul, makromolekularni kompleksi,razvoj zdravilnih uinkovin, imunologija, poglavitni histokompatibilnostni kompleks, invariantna veriga, katepsini,proteoliza, inhibicija
Raziskovalci (15)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
22282 |
dr. Miha Andrejašič |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2009 |
18 |
2. |
32145 |
dr. Leon Bedrač |
Kemija |
Mladi raziskovalec |
2009 - 2010 |
21 |
3. |
23477 |
dr. Mojca Beseničar |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2009 - 2011 |
40 |
4. |
22470 |
dr. Katarina Črnigoj Kristan |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2010 - 2011 |
35 |
5. |
15970 |
Andreja Doberšek |
Biokemija in molekularna biologija |
Tehnični sodelavec |
2009 - 2013 |
25 |
6. |
06416 |
dr. Marko Dolinar |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
345 |
7. |
15639 |
dr. Gregor Gunčar |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2009 - 2010 |
266 |
8. |
29526 |
mag. Blanka Hanzlowsky |
Kemija |
Mladi raziskovalec |
2009 |
0 |
9. |
22320 |
dr. Marko Mihelič |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
79 |
10. |
36346 |
dr. Sara Pintar |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2013 |
20 |
11. |
19422 |
Polonca Pirš |
|
Tehnični sodelavec |
2009 - 2013 |
0 |
12. |
25629 |
dr. Miha Renko |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2009 - 2013 |
87 |
13. |
35125 |
dr. Abelardo Manuel Silva |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2012 - 2013 |
2 |
14. |
04988 |
dr. Dušan Turk |
Biokemija in molekularna biologija |
Vodja |
2009 - 2013 |
629 |
15. |
26515 |
dr. Aleksandra Usenik |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2011 - 2013 |
56 |
Organizacije (2)
Pomen za razvoj znanosti
Dušan Turk je eden od najbolj citiranih raziskovalcev na področju znanosti o življenju, ki živijo in delajo v Sloveniji. Je v svetu opazen razvijalec računalniških metod strukturne biologije (Turk, 2013), s pogostimi predavanji na konferencah. V tem obdobju je skupina spet ujela tehnološki rob tudi na eksperimentalnem področju in postala kompetitivna v svetovnem merilu (na primer predavanje v na Keystonski konferenci). To je bilo omogočeno zaradi izdatnih investicij v opremo v okviru Centra odličnosti CIPKEBIP. Vodja programske skupine je koordiniral pripravo in izvedbo tega projekta kot strokovni direktor zavoda. Objave programa so v tem obdobju večinoma še črpale iz tem regulacije in mehanizmov proteolize, ki smo jih proučevali v prejšnjem obdobju. Šlo je za objave člankov iz področja raziskav cisteinskih proteaz in njihovih inhibitorjev. Pojasnili smo strukturo klitocipinov kot nove družine proteaznih inhibitorjev z ß-trefoil zvitjem in njihove mehanizme inhibicije cistenskih proteaz in s tem odprli vpogled v razumevanje mehanizma s katerim inhibirajo cisteinske in serinske proteaze (Renko in sod. 2010; Renko in sod. 2012, Sabotič in sod., 2012; Pohleven in sod., 2012 ' trije članki v JBC in eden pregledni v Biological Chemistry). S pomočjo znanja in infrastrukturnega vlaganja skupina dviga kakovost in omogoča uveljavljanje tudi drugim skupinam v slovenskem prostoru (Brvar in sod., 2012; Mirković in sod., 2011). Pomembne pa so sodelave znotraj odseka za Biokemijo in molekularno in strukturno biologijo s skupino Borisa Turka.
Pomen za razvoj Slovenije
Čeprav v svetu doživlja strukturna biologija kot področje razvoj vsaj zadnjih 50 let, smo v Sloveniji na tem področju zaostajali, ker smo jo pričeli razvijati šele v zadnjih 20-ih letih. Zasluge za ta razvoj pa ima ravno ta skupina, ki je pričela z določevanjem prvih proteinskih struktur pri nas. Znanje na tem področju je pridobil vodja tega programa pri Nobelovem nagrajencu Robertu Huberju na Max Planckovem Institutu v Martinsriedu pri Muenchenu. Določene so bile prve kristalne strukture cisteinskih katepsinov, njihovih proteinskih inhibitorjev stefinov in cistatinov ter mehanizmi njihove interakcije. S tem so se slovenski raziskovalci uveljavili ne le doma, pač pa tudi v tujini. Objavili so nove strukture v uglednih publikacijah z visoko citiranostjo, vključno s kristalno strukturo kompleksa katepsin LIi p41 (EMBO J., 1999). Postali so mednarodno ugledna skupina, na tem področju edina v Sloveniji, ter s tem afirmirali ugled slovenske znanosti v svetu. Kasneje so se vključili tudi v Okvirne Programe EU. Tovrstne raziskave so pomembne tudi za gospodarstvo, saj kažejo svoj potencial v farmacevtski industriji ter biotehnoloških SMEs. V preteklosti je bilo precej sodelovanja s farmacevtsko industrijo, ki je tudi sofinancirala nabavo opreme. S tem so bili postavljeni temelji strukturne biologije na Institutu Jožef Stefan, Univerzi v Ljubljani in Mednarodni podiplomski šoli IJS. Rezultat tega so opravljena doktorska dela, magisteriji ter diplome. Nekdanji diplomanti in doktorandi so se zaposlili v industriji, institutih, dveh slovenskih univerzah, administraciji (npr. EU) in tujini. Pomanjkanje investicij v preteklosti je resno vplivalo na naše raziskave. Razvoj na tem področju je povezan z ogromnimi vlaganji v raziskave same, kot tudi drago infrastrukturo s proizvodnjo, kristalizacijo proteinov in določanjem struktur. Z nedavnimi investicijami v opremo v okviru Centra odličnosti CIPKeBiP ter zadostnim financiranjem materialnih stroškov raziskav v letih 2010 do 2013 smo ta zaostanek delno nadoknadili (kar kaže na primer vabilo na predavanje na ugledni Keystone konferenci “High throughput Structural Biology” leta 2012, poleg tega še publikacija - prva na področju v letu 2013). Vendar velikost skupine pod kritično maso (4.7 FTE) in upadajoči stroški za materialne izdatke (30% zmanjšanje v zadnjih dveh letih, 1 FTE je sedaj vreden cca. 65 000 EUR za plače, materialne stroške, režijo itd.) so postali resna omejitev pri izvedbi raziskav na mednarodno kompetitivnem nivoju. Ne glede na navedeno, pa je razvoj področja strukturne biologije pri nas pokazal, da je to področje znanosti izjemno pomembno in da ima ta kvalitetna skupina mednarodni ugled.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si