Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Strukturna biologija

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   

Koda Veda Področje
P250  Naravoslovno-matematične vede  Kondenzirane snovi: struktura, termične in mehanske lastnosti, kristalografija, fazno ravnovesje 
P310  Naravoslovno-matematične vede  Beljakovine, encimologija 
P351  Naravoslovno-matematične vede  Strukturna kemija 
P370  Naravoslovno-matematične vede  Makromolekularna kemija 
B110  Biomedicinske vede  Bioinformatika, medicinska informatika, biomatematika, biometrija 
B120  Biomedicinske vede  Molekularna biofizika 
B500  Biomedicinske vede  Imunologija, serologija, transplantacija 
T360  Tehnološke vede  Biokemijska tehnologija 
T410  Tehnološke vede  Farmacevtska in sorodne tehnologije 
T490  Tehnološke vede  Biotehnologija 

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
Ključne besede
strukturna biologija, makromolekularna kristalografija, mehanizmi delovanja makromolekul, makromolekularni kompleksi,razvoj zdravilnih uinkovin, imunologija, poglavitni histokompatibilnostni kompleks, invariantna veriga, katepsini,proteoliza, inhibicija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  22282  dr. Miha Andrejašič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009  18 
2.  32145  dr. Leon Bedrač  Kemija  Mladi raziskovalec  2009 - 2010  19 
3.  23477  dr. Mojca Beseničar  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2011  40 
4.  22470  dr. Katarina Črnigoj Kristan  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2010 - 2011  35 
5.  15970  Andreja Doberšek  Biokemija in molekularna biologija  Tehnični sodelavec  2009 - 2013  25 
6.  06416  dr. Marko Dolinar  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  341 
7.  15639  dr. Gregor Gunčar  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2010  262 
8.  29526  mag. Blanka Hanzlowsky  Kemija  Mladi raziskovalec  2009 
9.  22320  dr. Marko Mihelič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  78 
10.  36346  dr. Sara Pintar  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2013  20 
11.  19422  Polonca Pirš    Tehnični sodelavec  2009 - 2013 
12.  25629  dr. Miha Renko  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2009 - 2013  87 
13.  35125  dr. Abelardo Manuel Silva  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2012 - 2013 
14.  04988  dr. Dušan Turk  Biokemija in molekularna biologija  Vodja  2009 - 2013  621 
15.  26515  dr. Aleksandra Usenik  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2011 - 2013  54 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0103  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Ljubljana  1626990  23.072 
2.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.664 
Pomen za razvoj znanosti
Dušan Turk je eden od najbolj citiranih raziskovalcev na področju znanosti o življenju, ki živijo in delajo v Sloveniji. Je v svetu opazen razvijalec računalniških metod strukturne biologije (Turk, 2013), s pogostimi predavanji na konferencah. V tem obdobju je skupina spet ujela tehnološki rob tudi na eksperimentalnem področju in postala kompetitivna v svetovnem merilu (na primer predavanje v na Keystonski konferenci). To je bilo omogočeno zaradi izdatnih investicij v opremo v okviru Centra odličnosti CIPKEBIP. Vodja programske skupine je koordiniral pripravo in izvedbo tega projekta kot strokovni direktor zavoda. Objave programa so v tem obdobju večinoma še črpale iz tem regulacije in mehanizmov proteolize, ki smo jih proučevali v prejšnjem obdobju. Šlo je za objave člankov iz področja raziskav cisteinskih proteaz in njihovih inhibitorjev. Pojasnili smo strukturo klitocipinov kot nove družine proteaznih inhibitorjev z ß-trefoil zvitjem in njihove mehanizme inhibicije cistenskih proteaz in s tem odprli vpogled v razumevanje mehanizma s katerim inhibirajo cisteinske in serinske proteaze (Renko in sod. 2010; Renko in sod. 2012, Sabotič in sod., 2012; Pohleven in sod., 2012 ' trije članki v JBC in eden pregledni v Biological Chemistry). S pomočjo znanja in infrastrukturnega vlaganja skupina dviga kakovost in omogoča uveljavljanje tudi drugim skupinam v slovenskem prostoru (Brvar in sod., 2012; Mirković in sod., 2011). Pomembne pa so sodelave znotraj odseka za Biokemijo in molekularno in strukturno biologijo s skupino Borisa Turka.
Pomen za razvoj Slovenije
Čeprav v svetu doživlja strukturna biologija kot področje razvoj vsaj zadnjih 50 let, smo v Sloveniji na tem področju zaostajali, ker smo jo pričeli razvijati šele v zadnjih 20-­ih letih. Zasluge za ta razvoj pa ima ravno ta skupina, ki je pričela z določevanjem prvih proteinskih struktur pri nas. Znanje na tem področju je pridobil vodja tega programa pri Nobelovem nagrajencu Robertu Huberju na Max­ Planckovem Institutu v Martinsriedu pri Muenchenu. Določene so bile prve kristalne strukture cisteinskih katepsinov, njihovih proteinskih inhibitorjev stefinov in cistatinov ter mehanizmi njihove interakcije. S tem so se slovenski raziskovalci uveljavili ne le doma, pač pa tudi v tujini. Objavili so nove strukture v uglednih publikacijah z visoko citiranostjo, vključno s kristalno strukturo kompleksa katepsin L­Ii p41 (EMBO J., 1999). Postali so mednarodno ugledna skupina, na tem področju edina v Sloveniji, ter s tem afirmirali ugled slovenske znanosti v svetu. Kasneje so se vključili tudi v Okvirne Programe EU. Tovrstne raziskave so pomembne tudi za gospodarstvo, saj kažejo svoj potencial v farmacevtski industriji ter biotehnoloških SMEs. V preteklosti je bilo precej sodelovanja s farmacevtsko industrijo, ki je tudi sofinancirala nabavo opreme. S tem so bili postavljeni temelji strukturne biologije na Institutu Jožef Stefan, Univerzi v Ljubljani in Mednarodni podiplomski šoli IJS. Rezultat tega so opravljena doktorska dela, magisteriji ter diplome. Nekdanji diplomanti in doktorandi so se zaposlili v industriji, institutih, dveh slovenskih univerzah, administraciji (npr. EU) in tujini. Pomanjkanje investicij v preteklosti je resno vplivalo na naše raziskave. Razvoj na tem področju je povezan z ogromnimi vlaganji v raziskave same, kot tudi drago infrastrukturo s proizvodnjo, kristalizacijo proteinov in določanjem struktur. Z nedavnimi investicijami v opremo v okviru Centra odličnosti CIPKeBiP ter zadostnim financiranjem materialnih stroškov raziskav v letih 2010 do 2013 smo ta zaostanek delno nadoknadili (kar kaže na primer vabilo na predavanje na ugledni Keystone konferenci “High throughput Structural Biology” leta 2012, poleg tega še publikacija ­- prva na področju v letu 2013). Vendar velikost skupine pod kritično maso (4.7 FTE) in upadajoči stroški za materialne izdatke (30% zmanjšanje v zadnjih dveh letih, 1 FTE je sedaj vreden cca. 65 000 EUR za plače, materialne stroške, režijo itd.) so postali resna omejitev pri izvedbi raziskav na mednarodno kompetitivnem nivoju. Ne glede na navedeno, pa je razvoj področja strukturne biologije pri nas pokazal, da je to področje znanosti izjemno pomembno in da ima ta kvalitetna skupina mednarodni ugled.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno