Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Biodiverziteta

Obdobja
01. januar 2004 - 31. december 2008
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   

Koda Veda Področje
B005  Biomedicinske vede  Zoologija 
Ključne besede
biodiverziteta, ekofiziologija, komunikacija, senzorični sistemi, bioklima, taksonomija, morfometrija, filogeografija, kulturne rastline, oljkarstvo, kemija oljčnega olja, molekulrani markerji, sukcesija, alelopatija, floristika, favnistika, biogeografija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  12183  dr. Jana Ambrožič Dolinšek  Biologija  Raziskovalec  2005 - 2008  294 
2.  20038  dr. Dunja Bandelj  Biotehnologija  Raziskovalec  2004 - 2008  276 
3.  17144  dr. Erika Bešter  Kemija  Mladi raziskovalec  2004 - 2007  111 
4.  03517  dr. Dušan Devetak  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  500 
5.  13134  dr. Franc Janžekovič  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  530 
6.  10352  dr. Mitja Kaligarič  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  699 
7.  06395  dr. Primož Kerkoč  Fizika  Raziskovalec  2004 - 2006  46 
8.  09211  dr. Boris Kryštufek  Biologija  Vodja  2004 - 2008  1.013 
9.  16402  dr. Saška Lipovšek  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2008  192 
10.  07497  dr. Bojana Mozetič Francky  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2004 - 2005  35 
11.  13133  dr. Tone Novak  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  393 
12.  28407  dr. Nataša Pipenbaher  Biologija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  116 
13.  05833  dr. Leon Senčič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2004  172 
14.  19562  dr. Sonja Škornik  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2008  355 
15.  21574  dr. Liliana Vižintin  Biotehnologija  Raziskovalec  2006  105 
16.  22418  dr. Tatjana Vrščaj Vodošek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004  46 
17.  17107  dr. Irma Vuk  Biotehnika  Raziskovalec  2007 - 2008  90 
18.  11068  dr. Igor Žiberna  Geografija  Raziskovalec  2004 - 2005  443 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0589  Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta  Maribor  5089638013  13.247 
2.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  13.870 
3.  2547  Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko  Maribor  5089638051  18.016 
Povzetek
- Proučujemo taksonomije in zoogeografijo sesalcev vzhodnega Sredozemlja s poudarkom na Balkanskem polotoku, v Anatoliji in na Cipru. V Južni Afriki se usmerjamo v biodiverziteto sesalcev dveh ekosistemov: nižinskega grmiščnega in afromontanskega gozda. Raziskave vključujejo nivoje od taksonomije izbranih skupin do ekologije združb. - Raziskave biologije in ekofiziologije artropodov vključujejo študij komunikacije in fizioloških adaptacij na posebne razmere. - Raziskave biodiverzitetnih procesov potekajo na sekundarni sukcesiji in alaleopatiji. Modelna skupina so sredozemska travišča. - Raziskave na področju oljkarstva so usmerjene v izboljšanje tehnologije pridelave oljčnih olj. Vzpostavljamo lasten nasadavtohtonih sort oljke slovenske Istre. Z namenom selekcije odpornih sort na kasnejše pozebe proučujemo molekularne markerje. - Dolgoročni monitoring navadnega polha (Glis glis) in odziv populacije na dinamiko ekosistema, ki ga generirajo dogodki ene same ključne vrste (bukve Fagus sylvaticus).
Pomen za razvoj znanosti
Biodiverzitetni vzorci v vročih točkah: Za vročo točko JV Evrope so naši rezultati prispevali k debati o evolucijskih posledicah glacialnih ciklov kot glavnih dejavnikov pri oblikovanju sedanje biodiverzitete [COBISS.SI-ID 1179859; 1386195] in odkrili dvosmerno prehajanje prek bosporskih ožin pri poljski rovki [1265619]. S pomočjo geometrijske morfometrije smo dokazali morfološko divergenco med dvema sorodnima vrstama iz skupine Apodemus mystacinus [14365704]. Z nekaj fosilnih nahajališč smo dokumentirali vzorce časovne dinamike v združbi malih sesalcev za obdobje zadnjega poledenitvenega viška in holocena [1195219; 22789933; 26952237]. Na osnovi odnosa med površino in številom vrst ter vgnezdenih vzorcev smo analizirala biogeografijo treh skupin kopenskih vretenčarjev na otokih vzhodnega Jadrana [1334483]; diverziteta sesalcev Balkanskega polotoka je bila prvič kvantitativno ovrednotena [763347]. Analiza genetske in morfološke variabilnosti osočnika (Salicornia) v Tržaškem zalivu kažejo mrežno evolucijo diploidov in tetraploidov in neskladnost med jedrno in kloroplastno DNK [15855880]. Taksonomske revizije členonožcev so obsegale suhe južine [14885896; 13715464; 14487048]) in mrežokrilce (625909; 13792776]). V južnoafriški vroči točki smo na osnovi morfologije, kromosomov in molekularnih markerjev definirali taksonomski obseg glodavca Grammomys cometes, ki je endemičen za regijo [1434067]. Opisali smo strukturo združbo glodavcev v habitatnem mozaiku v vegetacijskem tipu dolinskega goščavja [1392595]. Opisani so bile tri vrste, ki so nove za znanost: glodavec (rod Grammomys) iz Kenije [1543379] in dve suhi južini (rod Siro) iz Evrope [14940936]. Krajinska ekologija. Na osnovi dolgoročnih raziskav v spremembi rabe prostora smo v dveh izbranih regijah Slovenije opredelili današnjo vegetacijo (14503176; 14948360) in razvili modele ki napovedujejo vegetacijske vzorce in dinamiko (14720776; 13318664; 15674376). Struktura, funkcija in vedenje: Proučevali smo raznolikost komunikacije pri členonožcih, da bi pojasnili evolucijski izvor specializiranega predatorskega vedenja. Čutila členonožcev [13573384] so se razvijala v povezavi s fizikalnimi dejavniki v okolju [14077448]. Ko so se volkci, ki gradijo lijake – lijakarji razvijali iz nelijakarjev, so se vzporedno s tem razvojem pojavile vedenjske in morfološke prilagoditve [15271432]. Pri volkcih že dalj časa raziskujemo zaznavanje plena [13844488]. Pri nadaljevanju omenjenih raziskav smo osvetlili biofizikalne lastnosti peščenega substrata kot medija za prenos signalov, relevantnih pri teh zaznavah [15465736; 15674632]. Ovrednotenje biosintetskega potenciala bolhača (Tanacetum cinerariifolium) kaže, da je vsebnost piretrina v koških rastlin s severnega Jadrana primerljiva konvencionalni pridelavi (COBISS.SI-ID 1244252; 1563727). V naših rezultatih je infekcija signifikantno spremenila morfologijo in regeneracijsko sposobnost poganjkov in korenin ter zmanjšala vsebnost piretrina (1352147; 1842511). Agrarna biodiverziteta: Sortne strukture oljk Slovenske Istre [5455225] smo ovrednotili z različnimi DNK markerji [4167801, 3882873, 1115603, 885203, 775379, 4252281], konstruirali pa smo tudi prvo podatkovno bazo genotipov [5318777, 776915]. Pridobljena informacijo omogoča razčiščevanje izvora različnih tradicionalnih sort [777171]. Sorte fig (Ficus carica) smo na podoben način ovrednotili z morfološko analizo in molekularnimi orodji [5454969; 1070547; 1410259; 1138131; 1235411; 1401299; 4774521; 237755392]. Rezultati omogočajo zanesljivo identifikacijo sort [1346259] in njihovo izboljšavo [1074387].
Pomen za razvoj Slovenije
Razvoj decentraliziranega visokega šolstva in človeški viri: V času trajanju programske skupine (2004/08) so znanosti o življenju dosegle bistven razvoj tako v zahodni, kot v vzhodni Sloveniji. V skladu z Bolonjsko reformo je bilo pripravljenih devet novih študijskih programov 1. in 2. stopnje, v študijskem letu 2008/09 pa se je pričelo z izvajanjem petih programov na Univerzi na Primorskem (UP) in Univerzi v Mariboru (UM). UP je v času programa vzpostavila molekularni laboratorij (2007), UM pa je leta 2008 pridobil velika mednarodna sredstva za razvoj raziskovalne infrastrukture. Raziskovalci programske skupine so bili mentorji desetim podiplomskim študentom (šest magisterijev in štirje doktorati); dva od študentov sta bila mlada raziskovalca. Dva podiplomska študenta sta se po končanem študiju zaposlila v gospodarstvu. Varstvo naravne dediščine in ohranjanje biodiverzitete: Ohranjanje biodiverzitete je eden največjih izzivov človeštvu, Republika Slovenija pa je na tem področju sprejela več nacionalnih in mednarodnih obveznosti (CBD, Habitatna direktiva EU itd.). Varstvena politika naj idealno temelji na kakovostni znanstveni informaciji. Naše filogeografske analize [COBISS.SI-ID 1179859; 1386195; 1265619] zagotavljajo informacijo o preteklih glacialnih refugijih kot območjih dolgotrajne klimatske in okoljske stabilnosti. Kot takšni so refugiji območja posebnega pomena za dolgoročno ohranjanje biodiverzitete, ta vidik pa je zlasti pomemben v kontekstu pričakovanih hitrih klimatskih sprememb zaradi učinka tople grede. EU projekt LIFE02NAT/SLO/8587 je za sredozemski krajinski mozaik na Kraškem robu razvil dva nova modela za ohranjanje biodiverzitete. Projekt je pritegnil lokalno prebivalstvo k upravljanju z ekološkim omrežjem Natura 2000 (obveznost, ki izhaja iz Habitatne direktive), v vasi Rakitovec pa je vzpostavil informacijsko središče. Znanstvena koordinacija WWF projekta 'Ekoregija dinarskega loka' pomaga državam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije o biološki raznovrstnosti. Eden od ciljev projekta ('gap' analiza zavarovanih območij) ima za cilj identifikacijo vrzeli v obstoječi mreži zavarovanih območij in čezmejno sodelovanje pri ohranjanju biodiverzitete celotne dinarske regije. Na krajinskem nivoju smo definirali indikatorje tradicionalne kmetijske krajine v SV Sloveniji (15674376), ocenili degradacijo habitatov kot posledico hidroloških razmer (14948360) in kartirali obalne habitate (14503176). Naži znanstveni rezultati o redkosti in upadanju paleoendemične dinarske voluharice, vrste, ki je v Sloveniji izumrla tekom holocena [1436371], so prepričali IUCN do jo je uvrstil v višjo kategorijo ogroženosti (VU, od novembra 2008; http://www.iucnredlist.org/search). Proučevali smo invazivne neofite (vodno lečo) v termalnih vodah (15379464); varstveni pristopi in tehnike so bili uporabljeni pri ohranjanju velikonočnice (15090696). Agrarna biodiverziteta - ohranjanje in izboljšave v kmetijstvu: Raziskave oljk so bile opravljene z namenom ohranjanja in upravljanja genskih virov oljk Slovenske Istre ter pridobitve pomembnih informacij za možne izboljšave oljčnih sort za potrebe pridelave[5455225, 885203, 1115603, 777171]. Z molekulsko karakterizacijo smo izdelali prvo podatkovno bazo genotipov oljčnih sort, ki uspevajo v Sloveniji in z njeno objavo omogočili primerjavo z genotipi sort iz preostalih sredozemskih držav kar je zelo pomembno v drevesnicah, pri razmnoževanju certificiranih sadik [5318777, 776915, 1346259]. Z namenom revitalizacije gojenja fig, proučevanja diverzitete ter načrtovanja strategije ohranjanja genskih virov v Sloveniji je bila opravljena inverntarizacija rastlinskega genskega materiala ter identifikacija z uporabo morfoloških in molekulskih deskriptorjev [1070547, 1410259, 237755392, 1538003]. Rezultati so bili predstavljeni zainteresiranim pridelovalcem in so zelo pomembni za pridelavo certificiranega rastlinskega materiala.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno