Projekti / Programi
01. januar 2009
- 31. december 2012
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| 1.05.00 |
Naravoslovje |
Biokemija in molekularna biologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B5 |
Biomedicinske vede |
B5 |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
biodiverziteta, ekofiziologija, komunikacija, senzorični sistemi, bioklima, taksonomija, morfometrija, filogeografija, kulturne rastline, oljkarstvo, kemija oljčnega olja, molekulrani markerji, sukcesija, alelopatija, floristika, favnistika, biogeografija
Raziskovalci (27)
Organizacije (2)
Povzetek
- Proučujemo taksonomije in zoogeografijo sesalcev vzhodnega Sredozemlja s poudarkom na Balkanskem polotoku, v Anatoliji in na Cipru. V Južni Afriki se usmerjamo v biodiverziteto sesalcev dveh ekosistemov: nižinskega grmiščnega in afromontanskega gozda. Raziskave vključujejo nivoje od taksonomije izbranih skupin do ekologije združb.
- Raziskave biologije in ekofiziologije artropodov vključujejo študij komunikacije in fizioloških adaptacij na posebne razmere.
- Raziskave biodiverzitetnih procesov potekajo na sekundarni sukcesiji in alaleopatiji. Modelna skupina so sredozemska travišča.
- Raziskave na področju oljkarstva so usmerjene v izboljšanje tehnologije pridelave oljčnih olj. Vzpostavljamo lasten nasadavtohtonih sort oljke slovenske Istre. Z namenom selekcije odpornih sort na kasnejše pozebe proučujemo molekularne markerje.
- Dolgoročni monitoring navadnega polha (Glis glis) in odziv populacije na dinamiko ekosistema, ki ga generirajo dogodki ene same ključne vrste (bukve Fagus sylvaticus).
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program je usmerjen v biodiverzitetne vzorce in procese v jugovzhodni Evropi. Za to območje je značilno: 1. da je glavna vroča točka biodiverzitete na celini; 2. biodiverziteta območja je v Evropi najslabše proučena; 3. tekom zadnjih dveh milijonov let je bila jugovzhodna Evropa najpomembnejši ledenodobni refugij na celini; 4. zaradi velike topografske diverzitete je bilo v jugovzhodni Evropi več manjših refugijev; ledenodobni refugiji predstavljajo območja velike okoljske stabilnosti, zato so v pričakovanih globalnih klimatskih spremembah potencialno pomembna za dolgoročno ohranjanje biodiverzitete. Relevantnost predlaganega programa je v pridobivanju novih znanstvenih podatkov o biodiverziteti balkanskega ledenedobnega zatočišča, še prav posebej pa sredozemske Slovenije. Dejavnosti v okviru programa sodijo v 1. prioritetni sklop področja raziskav (Raziskovanje genomike in biotehnologije za zdravje, kakovost in varnost živil ter trajnostnega razvoja) dokumenta Usmeritev Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za dodelitev proračunskih sredstev za raziskovalne prioritete v letu 2008. Nadaljnje raziskave biodiverzitete Slovenije in jugovzhodne Evrope so nujne zaradi zagotavljanja ustrezne znanstvene informacije, ki je bistvena pri določanju varstvenih prioritet in za razvoj ustreznega upravljanja s ciljem ohranjanja biodiverzitete. Molekularna orodja so neobhodna v vsaki biodiverzitetni raziskavi, v programu pa bodo integrirane v večje število raziskovalnih področij
Pomen za razvoj Slovenije
Dejavnosti v sklopu programa sodijo v 1. prioritetni sklop področja raziskav (Raziskovanje genomike in biotehnologije za zdravje, kakovost in varnost živil ter trajnostnega razvoja) in v 2. prioritetni sklop (Raziskave Tehnologij informacijske družbe, ki vključujejo človečke vire, socialno kohezijo in ohranjanje naravne in kulturne dediščine v povezavi z informacijskimi tehnologijami; ohranjanje naravne dediščine) dokumenta Usmeritev Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za dodelitev proračunskih sredstev za raziskovalne prioritete v letu 2008, v Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja 2007-2013 (NSNRP), Resolucijo o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010 (ReNRRP) in Nacionalni strateški referenčni okvir 2007-2013 (NSRO). Strategija varstva narave Republike Slovenije prepoznava glavne grožnje biodiverziteti v intenziviranju kmetijske proizvodnje, širjenju urbanizacije, industrijskem in transportnem omrežju, povečani poluciji in rabi zemljišč in naravnih virov v turizmu. Vrste izumirajo kot posledica navedenih groženj zaradi degradacije in uničevanja habitatov. Preprečitev nadaljnjega zmanjševanja vrstne diverzitete je prepoznana kot bistven ukrep za zagotovitev delovanja ekosistemov. Strategija se tako usmerja na avtohtone vrste in daje poudarek ohranjanju njihove genetske diverzitete. Takšen pristop seveda zahteva ustrezno znanstveno osnovo. Reforme kmetijske politike, zapisane v Nacionalnem strateškem načrtu razvoja podeželja 2007-2013 (NSNRP) spodbujajo večjo tržno naravnanost, konkurenčnost in diverzifikacijo kmetijstva. Študije trga in dolgoročnega razvoja posebnih kmetijskih pridelkov oz. živil so potrdile tržni potencial za posebne kmetijske pridelke v Sloveniji. Poleg doseganja ciljev 1. osi, pa se z gojenjem domačih sort nedvoumno dotaknemo tudi 2. prednostne naloge: Ohranjanje kulturne krajine in varovanje okolja, katere cilji so ohranjanje in vzdrževanje kulturne krajine, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter varovanje okolja. Vinska trta, oljka in figa ustvarjajo značilno prepoznaven sredozemski prostor, kar krepi turistični potencial. Zaradi tradicionalnosti gojenja bi bilo potrebno ohraniti avtohtone in tradicionalne sorte, kar se uvršča med operativne cilje ukrepa spodbujanja okolju prijaznih kmetijskih praks. S tem utemeljujemo relevantnost raziskav za Slovenijo, kar je tudi v soglasju z Resolucijo o nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010 (ReNRRP) in Nacionalnim strateškim referenčnim okvirjem 2007-2013 (NSRO). Tematika je skladna tudi z usmeritvami nacionalne prehranske politike (Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike v obdobju 2005-2010). Skupno vsem stebrom je izboljšanje gospodarske učinkovitosti in konkurenčnosti kmetijstva, prilagoditev zahtevam trga, spodbujanje alternativnih virov dohodka na kmetijah. Revitalizacija gojenja domačih sort na območju Istre je v skladu z ukrepi prednostnih nalog, saj spodbuja diverzifikacijo kmetijstva, je okolju prijazna in lahko prispeva k ustvarjanju ekonomsko stabilnejših gospodarstev zaradi uvajanja nove dopolnilne dejavnosti na kmetijah, pričakuje pa se tudi večanje posebnih kmetijskih pridelkov in njihovo vključevanje v turizem. Ohranjanje biodiverzitete je zahteva, ki izhaja iz mednarodnih (Konvencija o biološki raznovrstnosti, Svetovna strategija za ohranjanje narave, Skrb za Zemljo, Zemeljska listina) in nacionalnih dokumentov (Akcijski načrt ohranjanja biodiverzitete, Strategija varstva narave). Slovenski okoljski resor (Ministrstvo za okolje in prostor) je že nekajkrat javno izrazilo pripravljenost R Slovenije po večji aktivnosti pri ohranjanju biodiverzitete v jugovzhodni Evropi, kar bi bil lahko pomemben prispevek k integriranemu čezmejnemu sodelovanju pri ohranjanju biodiverzitete.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
