Projekti / Programi
Sinteza, struktura, lastnosti snovi in materialov
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.04.00 |
Naravoslovje |
Kemija |
|
| 2.02.00 |
Tehnika |
Kemijsko inženirstvo |
|
| 2.02.02 |
Tehnika |
Kemijsko inženirstvo |
Separacijski procesi |
| Koda |
Veda |
Področje |
| P351 |
Naravoslovno-matematične vede |
Strukturna kemija |
Kemijska sinteza, Kristalna struktura, Rentgenska strukturna analiza, Koordinacijske spojine, Organokovinske spojine, Bioanorganska kemija , Kemijski procesi, NMR spektroskopija, Kvantnomehansko izračuni, Dinamika v raztopinah, Modelne spojine bioloških sistemov, Nanotehnologije, Materiali, Keramika, Kompoziti, Kovinski prahovi, Nanomateriali, Kovinski prahovi, VOC katalizatorji, SOFC gorivne celice.
Raziskovalci (27)
Organizacije (1)
Povzetek
Glavno raziskovalno delo programske skupine je na kemijski sintezi različnih spojin (koordinacijske, organokovinske, bioanorganske ipd...), njihovi strukturni karakterizaciji in študiju povezanosti med strukturo in lastnostmi (biološke, kemijske, fizikalne) dobljenih spojin. V programski skupini smo opremljeni z vrhunsko opremo za rentgensko strukturno analizo monokristalov in tudi za delo pri nizkih temperaturah in v inertni atmosferi.
Pomen za razvoj znanosti
V okviru programa so bile sintetizirane in karakterizirane nove spojine, kar je že samo po sebi prispevek v svetovno zakladnico znanja, ki se neposredno manifestira ob zapisih teh spojin v svetovne zbirke podatkov. Te osnovne informacije so bile podprte tudi z analizo povezave med strukturami in lastnostmi teh spojin ter možnostmi načrtne uporabe tega znanja za izboljševanje (načrtovanje) lastnosti materialov. Prispevali smo tudi k razvoju metod (orodij). Zaradi omejenosti količine podatkov v rentgenskem praškovnem difraktogramu, do katere pride zaradi prekrivanja uklonov, je bila vsaka možnost pridobitve dodatnih informacij dobrodošla in v svetu cenjena, zato smo se posvetili tovrstnemu izpopolnjevanju predvsem praškovnih kristalografskih metod. Razvoj novih sinteznih poti in sinteza novih spojin so omogočili opazovanje procesov in reaktivnosti na novih sistemih, kar je prispevalo nova znanja in odpiralo nove možnosti uporabe rezultatov v sintezni kemiji (npr. novi homogeni katalizatorji) in na drugih področjih Spoznanja o povezanosti med strukturnimi, biološkimi in drugimi lastnostmi snovi so bistvenega pomena za razumevanje dogajanj v naravi (predvsem preko študija modelnih spojin in struktur). Zasledovanje sintez in analiza struktur koordinacijskih spojin z organskimi ligandi nam je omogočilo delno napovedovanje povezovanja gradnikov v kristalno mrežo že na osnovi poznavanja molekulske zgradbe samih gradnikov. Na drugi strani strukturne raziskave na področju interakcij kovinskih ionov in biološko aktivnih spojin (antibiotikov, virostatikov, citostatikov) so nam dali nekatere konkretne rezultate. Realizacija tega projekta je vodila do priprave novih spojin in tudi prispevala tudi k boljšemu razumevanju nastanka koordinacijskih spojin. Uspešni pripravi monokristalov je sledila skrbna analiza strukture, kjer smo s pridom uporabljali difraktometer s CCD detektorjem za monokristale. Raziskave so potekale tudi v smeri iskanja novih sintez in procesov za pripravo zahtevnih eno in večkomponentnih novih materialov na osnovi čistih oksidov, mešanih oksidov, perovskitov in kermet materialov. Poseben sklop je bil usmerjen na študij lastnosti in uporabnosti teh materialov. V raziskavi sta bili združeni temeljne in aplikativne raziskave. Vsi rezultati so bili objavljeni v mednarodno priznanih revijah.
Pomen za razvoj Slovenije
Kot vsaka temeljna raziskava tudi ta raziskava vpliva na družbeni in kulturni razvoj Slovenije. Tak tip raziskav ni pomemben samo za razvoj osnovnih znanj, ampak je omogočala tudi vključevanje dodiplomskih in podiplomskih študentov v neposredno raziskovalno delo in s tem stalen prenos znanja in izkušenj na mlajše raziskovalce. Znanja, ki so si jih študentje pridobili pri delu na teh raziskavah, so vsekakor uporabna tudi za njihovo kasnejše poklicno delovanje. Raziskave so bile zasnovane kot temeljne, vendar se dobljena znanja lahko tudi koristno uporabijo. Rezultati raziskav so bila torej dobra osnova za nadaljnje razvojno in raziskovalno delo, ki bi omogočilo uporabo sintetiziranih spojin in materialov v različne namene. Raziskave so bile neposredno vezane na predmetnik podiplomskega študija (smeri: kemija, kemijska tehnologija, biokemija) na UL FKKT. To so npr. predmeti: Koordinacijska kemija , Rentgenska strukturna analiza, Aplikativna kristalografija, Bioanorganska kemija, Organokovinska kemija in drugi. Temeljne raziskave prispevajo: - k narodovi kulturi; - lahko omogočijo odkritja, ki se kasneje izkažejo za zelo koristna; - pripomorejo k razvoju gospodarstva; in so sestavni del vzgojno-izobraževalnega sistema. Vredno bi bilo omeniti tudi težave, s katerimi smo se soočali. Politika visokošolskega izobraževanja in raziskovanja gre v smer "starega modela" - izobraževanje naj bi potekalo na univerzah in visokih šolah, kvalitetno raziskovalno delo (seveda tudi primerno financirano) pa naj bi potekalo na raziskovalnih inštitutih.Tudi vpeljava "Bolonjske reforme" poteka v tej smeri, za univerze naj bi bile rezervirane 1. in 2. bolonjska - strokovna- stopnja, doktorske šole (3. stopnja) pa naj bi se opravljale na raziskovalnih inštitutih. Zato se dogaja, da število doktoratov z univerzitetnimi mentorji upada in večina doktorjev se zaposluje na inštitutih. Nihče se ne zaveda dejstva, da morata biti raziskovanje in izobraževanje neločljivo povezana. Nedavni primer združitve med Univerzo v Karlsruheju in Kernforschung Institut (Karlsruhe, Nemčija) nam izkazuje, kako lahko nastane elitna univerzitetna inštitucija z dovolj veliko kritično maso. Prav zato bi morali narediti analizo stanja in rezultatov v našem visokem šolstvu in raziskovalnem prostoru (npr. cost/benefit tudi s tujimi strokovnjaki) in sprejeti ustrezne koristne spremembe oz. priporočila. To bomo morali izvajati tudi zaradi članstva v OECD. Zelo primerno bi bilo imeti tudi javno dostopno bazo vseh relevantnih podatkov v zvezi z izobraževanjem in raziskovanjem. Nenazadnje moramo te podatke redno posredovati EUROSTAT-u.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
