Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Sinteza, struktura, lastnosti snovi in materialov

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.04.00  Naravoslovje  Kemija   
2.02.00  Tehnika  Kemijsko inženirstvo   
2.02.02  Tehnika  Kemijsko inženirstvo  Separacijski procesi 

Koda Veda Področje
P351  Naravoslovno-matematične vede  Strukturna kemija 
Ključne besede
Kemijska sinteza, Kristalna struktura, Rentgenska strukturna analiza, Koordinacijske spojine, Organokovinske spojine, Bioanorganska kemija , Kemijski procesi, NMR spektroskopija, Kvantnomehansko izračuni, Dinamika v raztopinah, Modelne spojine bioloških sistemov, Nanotehnologije, Materiali, Keramika, Kompoziti, Kovinski prahovi, Nanomateriali, Kovinski prahovi, VOC katalizatorji, SOFC gorivne celice.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (27)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  21344  dr. Petra Brulc  Kemijsko inženirstvo  Mladi raziskovalec  2004 - 2006  10 
2.  06140  dr. Boris Čeh  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2008  271 
3.  07512  dr. Alojz Demšar  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2008  268 
4.  18194  dr. Vojmir Francetič  Kemija  Tehnični sodelavec  2008  76 
5.  12624  dr. Amalija Golobič  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2008  357 
6.  18250  Aleš Knez    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
7.  15822  dr. Bojan Kozlevčar  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2008  204 
8.  07027  dr. Mitja Robert Kožuh  Energetika  Raziskovalec  2004 - 2008  534 
9.  18837  dr. Nina Lah  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2008  142 
10.  03374  dr. Ivan Leban  Kemija  Vodja  2004 - 2008  540 
11.  01348  dr. Jadran Maček  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2004 - 2008  384 
12.  14115  dr. Marjan Marinšek  Materiali  Raziskovalec  2004 - 2008  567 
13.  08790  dr. Anton Meden  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2008  646 
14.  23648  dr. Simona Medvešček  Materiali  Mladi raziskovalec  2006 - 2008 
15.  23472  dr. Tanja Mohorko  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2004 - 2007  95 
16.  01859  dr. Radovan Stane Pejovnik  Materiali  Raziskovalec  2004 - 2008  530 
17.  19195  dr. Franc Perdih  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2008  411 
18.  08525  dr. Saša Petriček  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2008  192 
19.  16374  dr. Andrej Pevec  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2008  265 
20.  29397  dr. Marta Počkaj  Kemija  Mladi raziskovalec  2008  102 
21.  28339  dr. Katarina Stare  Kemija  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  29 
22.  03102  dr. Primož Šegedin  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2008  305 
23.  11053  dr. Iztok Turel  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2008  598 
24.  18253  Vinko Volk    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
25.  21342  dr. Daniel Vrbanić  Materiali  Raziskovalec  2004 - 2008  79 
26.  07557  dr. Klementina Zupan  Materiali  Raziskovalec  2004 - 2008  240 
27.  22451  dr. Petra Živec  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Mladi raziskovalec  2004 - 2005  44 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0103  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Ljubljana  1626990  23.064 
Povzetek
Glavno raziskovalno delo programske skupine je na kemijski sintezi različnih spojin (koordinacijske, organokovinske, bioanorganske ipd...), njihovi strukturni karakterizaciji in študiju povezanosti med strukturo in lastnostmi (biološke, kemijske, fizikalne) dobljenih spojin. V programski skupini smo opremljeni z vrhunsko opremo za rentgensko strukturno analizo monokristalov in tudi za delo pri nizkih temperaturah in v inertni atmosferi.
Pomen za razvoj znanosti
V okviru programa so bile sintetizirane in karakterizirane nove spojine, kar je že samo po sebi prispevek v svetovno zakladnico znanja, ki se neposredno manifestira ob zapisih teh spojin v svetovne zbirke podatkov. Te osnovne informacije so bile podprte tudi z analizo povezave med strukturami in lastnostmi teh spojin ter možnostmi načrtne uporabe tega znanja za izboljševanje (načrtovanje) lastnosti materialov. Prispevali smo tudi k razvoju metod (orodij). Zaradi omejenosti količine podatkov v rentgenskem praškovnem difraktogramu, do katere pride zaradi prekrivanja uklonov, je bila vsaka možnost pridobitve dodatnih informacij dobrodošla in v svetu cenjena, zato smo se posvetili tovrstnemu izpopolnjevanju predvsem praškovnih kristalografskih metod. Razvoj novih sinteznih poti in sinteza novih spojin so omogočili opazovanje procesov in reaktivnosti na novih sistemih, kar je prispevalo nova znanja in odpiralo nove možnosti uporabe rezultatov v sintezni kemiji (npr. novi homogeni katalizatorji) in na drugih področjih Spoznanja o povezanosti med strukturnimi, biološkimi in drugimi lastnostmi snovi so bistvenega pomena za razumevanje dogajanj v naravi (predvsem preko študija modelnih spojin in struktur). Zasledovanje sintez in analiza struktur koordinacijskih spojin z organskimi ligandi nam je omogočilo delno napovedovanje povezovanja gradnikov v kristalno mrežo že na osnovi poznavanja molekulske zgradbe samih gradnikov. Na drugi strani strukturne raziskave na področju interakcij kovinskih ionov in biološko aktivnih spojin (antibiotikov, virostatikov, citostatikov) so nam dali nekatere konkretne rezultate. Realizacija tega projekta je vodila do priprave novih spojin in tudi prispevala tudi k boljšemu razumevanju nastanka koordinacijskih spojin. Uspešni pripravi monokristalov je sledila skrbna analiza strukture, kjer smo s pridom uporabljali difraktometer s CCD detektorjem za monokristale. Raziskave so potekale tudi v smeri iskanja novih sintez in procesov za pripravo zahtevnih eno in večkomponentnih novih materialov na osnovi čistih oksidov, mešanih oksidov, perovskitov in kermet materialov. Poseben sklop je bil usmerjen na študij lastnosti in uporabnosti teh materialov. V raziskavi sta bili združeni temeljne in aplikativne raziskave. Vsi rezultati so bili objavljeni v mednarodno priznanih revijah.
Pomen za razvoj Slovenije
Kot vsaka temeljna raziskava tudi ta raziskava vpliva na družbeni in kulturni razvoj Slovenije. Tak tip raziskav ni pomemben samo za razvoj osnovnih znanj, ampak je omogočala tudi vključevanje dodiplomskih in podiplomskih študentov v neposredno raziskovalno delo in s tem stalen prenos znanja in izkušenj na mlajše raziskovalce. Znanja, ki so si jih študentje pridobili pri delu na teh raziskavah, so vsekakor uporabna tudi za njihovo kasnejše poklicno delovanje. Raziskave so bile zasnovane kot temeljne, vendar se dobljena znanja lahko tudi koristno uporabijo. Rezultati raziskav so bila torej dobra osnova za nadaljnje razvojno in raziskovalno delo, ki bi omogočilo uporabo sintetiziranih spojin in materialov v različne namene. Raziskave so bile neposredno vezane na predmetnik podiplomskega študija (smeri: kemija, kemijska tehnologija, biokemija) na UL FKKT. To so npr. predmeti: Koordinacijska kemija , Rentgenska strukturna analiza, Aplikativna kristalografija, Bioanorganska kemija, Organokovinska kemija in drugi. Temeljne raziskave prispevajo: - k narodovi kulturi; - lahko omogočijo odkritja, ki se kasneje izkažejo za zelo koristna; - pripomorejo k razvoju gospodarstva; in so sestavni del vzgojno-izobraževalnega sistema. Vredno bi bilo omeniti tudi težave, s katerimi smo se soočali. Politika visokošolskega izobraževanja in raziskovanja gre v smer "starega modela" - izobraževanje naj bi potekalo na univerzah in visokih šolah, kvalitetno raziskovalno delo (seveda tudi primerno financirano) pa naj bi potekalo na raziskovalnih inštitutih.Tudi vpeljava "Bolonjske reforme" poteka v tej smeri, za univerze naj bi bile rezervirane 1. in 2. bolonjska - strokovna- stopnja, doktorske šole (3. stopnja) pa naj bi se opravljale na raziskovalnih inštitutih. Zato se dogaja, da število doktoratov z univerzitetnimi mentorji upada in večina doktorjev se zaposluje na inštitutih. Nihče se ne zaveda dejstva, da morata biti raziskovanje in izobraževanje neločljivo povezana. Nedavni primer združitve med Univerzo v Karlsruheju in Kernforschung Institut (Karlsruhe, Nemčija) nam izkazuje, kako lahko nastane elitna univerzitetna inštitucija z dovolj veliko kritično maso. Prav zato bi morali narediti analizo stanja in rezultatov v našem visokem šolstvu in raziskovalnem prostoru (npr. cost/benefit tudi s tujimi strokovnjaki) in sprejeti ustrezne koristne spremembe oz. priporočila. To bomo morali izvajati tudi zaradi članstva v OECD. Zelo primerno bi bilo imeti tudi javno dostopno bazo vseh relevantnih podatkov v zvezi z izobraževanjem in raziskovanjem. Nenazadnje moramo te podatke redno posredovati EUROSTAT-u.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno