Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Gradbeni objekti

Obdobja
01. januar 2004 - 31. december 2008
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.01.00  Tehnika  Gradbeništvo   
2.05.00  Tehnika  Mehanika   

Koda Veda Področje
T220  Tehnološke vede  Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin 
T230  Tehnološke vede  Visoke gradnje 
Ključne besede
gradbene konstrukcije, stavbe, mostovi, prometnice, geotehnične konstrukcije, odlagališča odpadkov, podzemne konstrukcije in predori, stavbna kulturna dediščina, vpliv na okolje, varstvo, potres, požar, eksperimentalne raziskave, računsko modeliranje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  16394  dr. Mirjam Bajt Leban  Gradbeništvo  Raziskovalec  2004  278 
2.  15189  dr. Vlatko Bosiljkov  Gradbeništvo  Raziskovalec  2004 - 2006  420 
3.  11897  dr. Karmen Fifer Bizjak  Gradbeništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  285 
4.  14926  dr. Nataša Knez  Gradbeništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  101 
5.  21593  dr. Stanislav Lenart  Gradbeništvo  Raziskovalec  2005 - 2008  218 
6.  05697  mag. Marjanca Lutman  Gradbeništvo  Tehnični sodelavec  2005 - 2008  458 
7.  17991  dr. Primož Pavšič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2004  114 
8.  04137  dr. Borut Petkovšek  Gradbeništvo  Raziskovalec  2004 - 2008  198 
9.  05703  mag. Mihael Ramšak  Gradbeništvo  Tehnični sodelavec  2005 - 2008  140 
10.  05706  dr. Andrej Rebec  Gradbeništvo  Raziskovalec  2005 - 2008  121 
11.  04054  mag. Jelena Srpčič  Gradbeništvo  Tehnični sodelavec  2005 - 2008  367 
12.  00654  dr. Miha Tomaževič  Gradbeništvo  Vodja projekta  2004 - 2008  743 
13.  08774  dr. Marjan Tušar  Gradbeništvo  Raziskovalec  2005  247 
14.  25471  dr. Gregor Vilhar  Gradbeništvo  Mladi raziskovalec  2005 - 2008  54 
15.  10771  dr. Aleš Žnidarič  Gradbeništvo  Tehnični sodelavec  2005 - 2008  404 
16.  17038  dr. Pavel Žvanut  Gradbeništvo  Raziskovalec  2004  301 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  1502  Zavod za gradbeništvo Slovenije  Ljubljana  5866324000  9.553 
Povzetek
Raziskave, ki jih izvaja programska skupina, so usmerjene v ugotavljanje in modeliranje vplivov različnih obtežb na gradbene objekte, stavbe in inženirske konstrukcije, ter v iskanje tehnoloških in sistemskih rešitev, ki bodo novim in obstoječim gradbenim objektom pri poznanih vplivih teh obtežb zagotavljale zahtevane lastnosti. Skupina raziskuje na naslednjih področjih: a. Potresno inženirstvo: Raziskujemo pogoje in omejitve, pri katerih se nove tehnologije zidanja lahko uporabljajo tudi na potresnih območjih. Razvijamo računske modele za analizo zidanih konstrukcij na mikro in makro nivoju. Z eksperimentalnimi raziskavami bomo ocenili vrednosti parametrov, ki se uporabljajo pri preverjanju potresne odpornosti po sodobnih principih ter kvantificirali pogoje, ki jih kvalitativno navajajo novi standardi za projektiranje. Ocenili bomo možnosti uporabe novih nedestruktivnih metod za ugotavljanje stanja starejših zidanih konstrukcij, raziskali in ovrednotili pa bomo tudi nekatere nove rešitve za protipotresno utrditev arhitekturne dediščine. Še posebej bomo raziskali uporabo novih materialov iz polimernih vlaken, katerih učinkovitost na zidanih konstrukcijah še ni bila preverjena. b. Požarno inženirstvo: Naraščajoče število katastrofalnih požarov v industrijskih objektih zahteva poostritev ukrepov varstva, sanacija stanja po požarih pa podrobnejše poznavanje tako vzrokov za nastanek, mehanizmov širjenja požara kot tudi vpliva plamena na gradbene konstrukcije. Laboratorijske raziskave požarne odpornosti materialov in elementov konstrukcij so pri tem nepogrešljive. Eden od ključnih parametrov pri analizi je toplotno sevanje na strani, ki ni izpostavljena požaru, zato razvijamo posebno merilno metodo. Ker nimamo dovolj izkušenj s požari v predorih, katerih število na slovenskem avtocestnem omrežju se vsako leto poveča, bomo izdelali ustrezne požarne simulacije in predlagali ukrepe za omejitev možnosti nastanka katastrofe. c. Konstrukcije: Uporaba lesa za tehnološko zahtevne konstrukcije zahteva računsko modeliranje obnašanje lesa v spreminjajočih se naravnih razmerah. Za določitev potrebnih parametrov in razvoj računskih modelov so potrebna dolgotrajna opazovanja v naravnih razmerah, saj kratkotrajne simulacije naravnih vplivov v laboratoriju ne dajo zanesljivih rezultatov. Zato na večjem številu vzorcev v daljšem časovnem obdobju zajemamo podatke o obtežbi, deformacijah, vlagi in temparaturi, rezultate pa bomo po končanih analizah uporabili za verifikacijo vplivnih faktorjev za projektiranje. d. Prometnice: Preobremenjena tovorna vozila enormno povečajo stroške vzdrževanja cestnega omrežja. Edini učinkovit način nadzora je voznikom neopazno tehtanje vozil med vožnjo, pri katerem se podatki zbirajo 24 ur na dan. Sistem SiWIM, ki ga je razvila programska skupina in ki zaradi originalne tehnologije v svetovnem merilu sodi med najbolj natančne in učinkovite, bomo izpopolnili tako, da bo omogočal uporabo tehtanja vozil med vožnjo za takojšnje ukrepanje. e. Geotehnični objekti: V mehaniki hribin z geološkim trdnostnim indeksom GSI na podlagi inženirsko geološke ocene in osnovnih geomehanskih podatkov ocenimo geotehnične lastnosti hribine. Skladnost napovedanih parametrov bomo preverili z dejanskim stanjem, ugotovljenim pri izvedbi geotehničnih konstrukcij, in predlagali izboljšave metode za določanje indeksa GSI. Razvijamo metodo, s katero bomo na nestandardnih vzorcih dobili vrednosti parametrov, ki določajo lastnosti zemljin pri dinamični obtežbi in pričakovanem velikostnem redu deformacij. Na podlagi rezultatov raziskav bomo modificirali računske metode, ki se uporabljajo za analizo geotehničnih objektov in temeljev konstrukcij pri dinamičnih obtežbah. Slovenija bo gradila odlagališča nizko in srednje radioaktivnih in posebnih odpadkov, zato so raziskave usmerjene v geokemično okolje lokacije, hidrogeološke razmere in obstojnost naravnih in umetnih pregrad, ki so sestavni del odlagališč. Raziskave b
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave na vseh področjih dela programa Gradbeni objekti so vpete v koordinirano mednarodno raziskovanje. Posamezni deli so neposredno vključeni bodisi v evropske bodisi v bilaterialne raziskovalne projekte in programe, ki potekajo v okviru raziskovalno-razvojnih programov EC oziroma meddržavnih protokolov. Predmet raziskav zato ni neposredno pomemben samo za Slovenijo, pač pa tudi za širšo evropsko oziroma svetovno stroko. Zato pričakujemo, da bodo rezultati raziskav pomembno vplivali tudi na mednarodno znanstvenoraziskovalno skupnost. Problemi, s katerimi se srečuje gradbeništvo doma, so bolj ali manj enaki tistim v tujini. Na eni strani iskanje mesta za uporabo novih tehnoloških rešitev, na drugi možnosti za izboljšanje gradnje s tradicionalnimi in z naravnimi materiali so problemi, ki postavljajo vprašanja, na katera je treba odgovoriti z raziskavami. Problemi, ki se porajajo v zvezi s staranjem gradbenih objektov, stavb in inženirskih konstrukcij ter objektov arhitekturne kulturne dediščine, tj. kako jih učinkovito popraviti, utrditi ter pravilno vzdrževati in podaljšati njihovo življensko dobo, ekološki problemi, itd., ne zadevajo samo Slovenije, pač pa ves svet. Tudi uvajanje novih evropskih standardov za projektiranje gradbenih konstrukcij, evrokodov, je opozorilo na vrsto vprašanj, na katera še ni zanesljivih odgovorov. Z nacionalnimi dodatki je treba predpisati vrednosti številnih parametrov, ki upoštevajo značilnosti in pogoje posameznih držav, in ki se jih da izvrednotiti samo z eksperimentalnimi raziskavami. Predvidevamo, da bodo raziskave, ki jih izvajamo v okviru programa, dale nujno potrebne odgovore na številna, danes še neodgovorjena vprašanja. Za razvoj znanosti v širšem smislu pa bodo nenazadnje pomembne tudi nove, znanstveno-raziskovalno oziroma uporabno orientirane metode, ki jih bomo razvili in njihovo zanesljivost preverili v okviru predlaganih raziskav. Njihova uporaba bo omogočila nadaljnja raziskovanja, pa tudi opazovanje ter ugotavljanje stanja konstrukcij za pridobivanje ključnih podatkov tako za predvidevanja, kako se bodo obnašale konstrukcije gradbenih objektih pod vplivom različnih obtežb, kot tudi za učinkovito upravljanje z obstoječimi gradbenimi objekti.
Pomen za razvoj Slovenije
Varni, zanesljivi, uporabni, trajni, in okolju prijazni gradbeni objekti vseh vrst in oblik so ena od podlag za življenje: v njih bivamo in delamo, se izobražujemo, zdravimo in zabavamo, v njih proizvajamo energijo, omogočajo pa nam tudi prevoz in vse drugo, brez česar si ne moremo predstavljati življenja. Zato je rezultat vsakršne raziskave, ki pripomore k izboljšanju bistvenih in drugih lastnosti gradbenih objektov ter njihove uporabnosti, že sam po sebi pomemben tudi za trajnostni družbeno-ekonomski razvoj. Program je še posebej pomemben za: - optimizacijo uporabe naravnih materialov, kot sta opeka in les, v gradbenih objektih ter s tem zmanjšanje vplivov pridobivanja surovin na okolje; - izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev v stavbah; - oživljanje objektov kulturne dediščine; - za racionalno in učinkovito vzdrževanje objektov ter s tem povečanje njihove trajnosti; - za zaščito gradbenih objektov pred naravnimi in drugimi nesrečami, kot sta potres in požar; - za varstvo okolja. Raziskave bodo vsekakor prispevale tudi k tehnološkemu razvoju Slovenije. Uvajanje novih, optimiziranih tehnologij gradnje objektov s sodobnimi in klasičnimi, naravnimi materiali, razvitih in raziskanih v okviru predlaganega programa, bo izboljšalo tehnoško usposobljenost in konkurenčnost industrije gradbenih materialov in gradbene operative. Osvojena nova znanja in metode, ki jih bodo raziskovalci prenesli v prakso, bodo omogočila zanesljivejše projektiranje nekaterih vrst konstrukcij gradbenih objektov, tudi tistih najbolj pomembnih za varstvo okolja. Z novo razvitimi oziroma izboljšanimi metodami bo mogoče na bolj zanesljiv način določiti vrednosti parametrov, pomembnih za projektiranje ekonomičnih, vendar varnih in zanesljivih ter uporabnikom prijaznih konstrukcij, pa tudi parametrov, pomembnih za vzdrževanje in upravljanje z obstoječimi gradbenimi objekti. Del pridobljenega znanja se bo prelil v učne programe na univerzitetnem dodiplomskem in podiplomskem študiju. Z osvojenim znanjem bo Slovenija sama sposobna reševati nove probleme, s čimer se bo vsekakor povečala tudi konkurenčnost slovenskega gradbeništva.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno