Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Gradbene konstrukcije

Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.01.00  Tehnika  Gradbeništvo   
2.05.00  Tehnika  Mehanika   

Koda Veda Področje
T220  Tehnološke vede  Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin 
T230  Tehnološke vede  Visoke gradnje 
T270  Tehnološke vede  Okoljska tehnologija, nadzor onesnaženja 
P170  Naravoslovno-matematične vede  Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola 
Ključne besede
gradbene konstrukcije, stavbna kulturna dediščina, stavbe, mostovi, prometnice, geotehnične konstrukcije, deponije, podzemna skladišča in odlagališča, vpliv na okolje, varstvo, potres, požar, eksperimentalne raziskave, računsko modeliranje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (35)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  15189  dr. Vlatko Bosiljkov  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  420 
2.  08373  mag. Franc Capuder  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  88 
3.  04259  Branko Cerut  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  56 
4.  15172  mag. Dušica Drobnič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  171 
5.  10452  Ciril Erbežnik  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  12 
6.  17974  Bojan Ferbežar    Raziskovalec  2001 - 2003 
7.  11897  dr. Karmen Fifer Bizjak  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  285 
8.  03614  Zoran Grubišić  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  43 
9.  06657  Milan Hajdukovič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  89 
10.  17975  Matjaž Hlebš    Raziskovalec  2001 - 2003 
11.  17037  Jan Kalin  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  99 
12.  14870  dr. Iztok Klemenc  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  224 
13.  15480  mag. Igor Lavrič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  123 
14.  02667  Bojan Leben  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  94 
15.  05697  mag. Marjanca Lutman  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  458 
16.  10440  dr. Aleš Mihelič  Mehanika  Raziskovalec  2001 - 2002  102 
17.  17972  Primož Oblak    Raziskovalec  2001 - 2003 
18.  17991  dr. Primož Pavšič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  114 
19.  06018  Ljubo Petkovič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  64 
20.  04137  dr. Borut Petkovšek  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  198 
21.  07628  Rajko Petrica  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  91 
22.  18017  Boris Primec    Raziskovalec  2001 - 2003 
23.  05703  mag. Mihael Ramšak  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  140 
24.  13700  mag. Mojca Ravnikar Turk  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  209 
25.  05706  dr. Andrej Rebec  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  121 
26.  17973  Aleksander Sladič-Oblak    Raziskovalec  2001 - 2003 
27.  04054  mag. Jelena Srpčič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  367 
28.  17993  Tanja Starič    Raziskovalec  2001 - 2003  43 
29.  00654  dr. Miha Tomaževič  Gradbeništvo  Vodja projekta  2001 - 2003  743 
30.  20626  Sebastian Trajkovski  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  35 
31.  08774  dr. Marjan Tušar  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  247 
32.  06223  Savo Volovšek  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  108 
33.  10328  mag. Polona Weiss  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  154 
34.  10771  dr. Aleš Žnidarič  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  404 
35.  17038  dr. Pavel Žvanut  Gradbeništvo  Raziskovalec  2001 - 2003  301 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  1502  Zavod za gradbeništvo Slovenije  Ljubljana  5866324000  9.553 
Povzetek
Osnovne usmeritve raziskovalnega programa določajo bistvene tehnične zahteve, ki jim morajo po evropski direktivi za gradbene proizvode ustrezati gradbeni objekti. Gradbene konstrukcije morajo imeti zadostno nosilnost, stabilnost in trajnost, biti morajo varne pred požarom, ščititi morajo pred hrupom in toplotnimi vplivi, zagotavljati morajo ekološko zaščito in varno uporabo, obenem pa morajo biti v vseh fazah življenske dobe, gradnji-uporabi-odstranitvi, energetsko varčne. Zato bodo raziskave usmerjene predvsem na naslednja področja:a.) Nove tehnologije in uporaba naprednih materialov v gradbenih konstrukcijah: raziskovali bomo obnašanje klasičnih (armiranobetonskih, zidanih in lesenih konstrukcij) in geotehničnih konstrukcij v ekstremnih obtežbenih primerih (potres, požar, vlaga, izjemna prometna obtežba) in predlagali nove tehnološke rešitve in izboljšave kritičnih detajlov. Raziskovali bomo tudi obanašanje konstrukcije iz modernih, t.i. naprednih gradbenih materialov (ojačani polimeri in drugi kompozitni materiali), oziroma uporabo teh materialov v klasičnih konstrukcijah (armiranje). Rezultati raziskav sovpliva novih in starih materialov v konstrukciji pri različnih obtežbenih pogojih in raziskav vpliva časa in okolja na mehanske lastnosti in trajnost konstrukcij bodo podlaga za razvoj računskih modelov in postopkov. Rezultati raziskav bodo tudi podlaga za izdelavo priporočil za projektiranje, gradnjo in vzdrževanje.b.) Obstoječi gradbeni fond in kulturna dediščina: raziskovali bomo vplive poškodb, nastalih zaradi izjemnih obtežb in propadanja materialov v času obratovanja, na nosilnost in trajnost konstrukcij. Razvili, oziroma izboljšali bomo obstoječe metode za določanje dejanskih pričakovanih, predvsem dinamičnih, obtežb na konstrukcije stavb in mostov ter geotehnične objekte (potres, promet) in razvili metode za simulacijo teh obtežb v laboratoriju. Z eksperimenti v laboratoriju bomo simulirali mehanizme obnašanja in na podlagi opažanj in meritev razvili ustrezne računske modele. Razvili ali izboljšali bomo metode za doseganje predpisanih tehničnih zahtev. Predlagane tehnične rešitve bomo eksperimentalno preverili.c.) Geotehnične konstrukcije za zaščito in varovanje okolja: razvijali bomo sodobne metode gradnje geotehničnih objektov in varovanja okolja, kot so deponije, podzemna in nadzemna skladišča nevarnih snovi in radioaktivnih odpadkov, talne bariere za zaščito podtalnice, itd. Izdelali bomo kataster dotrajanih objektov, ki predstavljajo nevarnost za okolje in na podlagi raziskav razvili nove postopke za njihovo sanacijo. Kljub strogim zahtevam za zmanjšanje količin odpadkov in njihovo reciklažo, bo odlaganje odpadkov tudi v prihodnje eden od pomembnih načinov ravnanja z njimi. Razvijali bomo geotehnične postopke za optimalno izrabo razpoložljivih deponijskih volumnov in postopke za dologoročno stabilizacijo in imobilizacijo odpadkov. Velik del Slovenije ogrožajo zemeljski plazovi, ki uničujejo cestne povezave in obdelovalne površine ali celo ogrožajo bivališča. Na podlagi terenskih in laboratorijskih raziskav bomo izdelali navodila za sistematično varovanje stabilnosti plazovitih pobočij z minimalnimi geotehničnimi posegi v prostor.
Pomen za razvoj znanosti
Problemi, ki jih bomo raziskovali v okviru predlaganega programa, so pereči tudi v svetu. Uvajanje nove evropske tehnične regulative na področju graditeljstva je opozorilo na vrsto vprašanj, na katera še ni zanesljivih odgovorov. Zaradi tega države EU zavirajo uvajanje že pripravljene regulative, čeprav n.pr. Slovenijo zavezujejo, naj jo nekritično prevzame! Ker manjkajo pomembni podatki o obnašanju klasičnih konstrukcij v ekstremnih obtežbenih primerih, ni računskih modelov in metod, s katerimi bi takšno obnašanje lahko simulirali. Še manj poznamo obnašanje konstrukcij, ki so zgrajene iz naprednih materialov. Rezultati naših raziskav sovpliva novih in starih materialov v konstrukciji pri različnih obtežbenih pogojih in raziskav vpliva časa na mehanske lastnosti in trajnost bodo zato imeli velik pomen tudi v svetovnem merilu. Praviloma je raziskovanje v gradbeništvo uporabno, za svoja orodja pa uporablja svojemu namenu prilagojene izsledke drugih temeljnih področij znanosti. Celo temeljne raziskave v gradbeništvu so usmerjene, cilj večine raziskav pa je neposredna uporaba rezultatov v novih računskih metodah, v obliki priporočil za konstruiranje, ki se odražajo tudi v tehnični regulativi. Bolj kot za znanost v ožjem smislu, bodo predlagane raziskave pomembne za povečanje znanja in tehnologije na področju gradbeništva v širšem smislu, tudi v svetovnem merilu. Predlagani raziskovalni program se vsebinsko vključuje v 5. evropski okvirni program EU za raziskave in tehnološki razvoj.
Pomen za razvoj Slovenije
Gradbeništvu, ki je z več kot desetodstotnim deležem v BDP že samo po sebi ena najpomembnejših gospodarski panog v Sloveniji, hkrati pa je tudi generator razvoja sodelujočega dela industrije, veliki nacionalni programi izgradnje prometne in energetske infrastrukture omogočajo angažiranost doma. Predlagani raziskovalni program, vpet v mednarodne raziskovalne tokove, bo povečal tehnološko razvitost in znanje ter tako pomembno prispeval k povečanju konkurenčnosti slovenskega gradbeništva v tujini potem, ko bodo večja dela v domovini zaključena. Kot rezultat predlaganih raziskav so izboljšani konstrukcijski detajli in sistemi, znanje o uporabnosti sekundarnih, oziroma recikliranih materialov v gradbenih in geotehničnih konstrukcijah, ter nove metode računskega preverjanja obnašanja konstrukcij, samo nekatere od možnosti.V obdobju intenzivnih nacionalnih programov izgradnje prometne in energetske infrastrukture, pa tudi stanovanjskega fonda, bodo predlagane raziskave, seveda če bodo pravočasno financirane in izvedene, pomembno prispevale k povečanju varnosti gradbenih konstrukcij, ob hkratnem zmanjšanju stroškov gradnje in obratovanja.V Sloveniji pomemben delež gradbenega fonda predstavljajo starejši objekti, med katerimi je tudi arhitekturna kulturna dediščina. Obstoječi gradbeni fond je treba vzdrževati, pa tudi zavarovati pred vplivom naravnih in drugih nesreč (potres, požar, poplave). Pri številnih obstoječih objektih, kot so deponije odpadkov in skladišča nevarnih snovi, fazi gradnje niso mislili na možne nevarnosti, ki jih ti objekti, oziroma v njih uskladiščene snovi, predstavljajo za okolje. Število ekoloških nesreč v zadnjem času je dokaz pomembnosti predlaganih raziskav za Slovenijo.V fazi, ko Slovenija sprejema evropsko tehnično regulativo, so rezultati predlaganih raziskav, ki jih delno lahko uvrstimo tudi med prednormativne raziskave, tudi edina podlaga za pravilne odločitve pri sprejemanju nacionalnih dokumentov za uporabo. Raziskave so pomembne še toliko bolj, ker so posledice normativnih odločitev praviloma tudi ekonomske .
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno