Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Geni, hormonske in osebnostne spremembe pri metabolnih motnjah

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.07.00  Medicina  Metabolne in hormonske motnje   
1.09.00  Naravoslovje  Farmacija   

Koda Veda Področje
B480  Biomedicinske vede  Endokrinologija, sekretorni sistemi, diabetologija 
Ključne besede
osteoporoza, sladkorna bolezen, insulinska rezistenca, sindrom policističnih ovarijev (PCO), znotrajcelični signalni sistemi, kazalci kostne premene, diabetična nefropatija, vitamin D, psihične spremembe
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (22)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  26488  dr. Katica Bajuk Studen  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  105 
2.  26227  Manja Cedilnik    Tehnični sodelavec  2006 - 2008 
3.  18372  dr. Andrej Janež  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2004 - 2008  665 
4.  03343  dr. Andreja Kocijančič  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2004 - 2005  327 
5.  15783  dr. Tomaž Kocjan  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2004 - 2008  517 
6.  12189  dr. Janja Marc  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2004 - 2008  711 
7.  08205  dr. Marko Medvešček  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2004 - 2008  221 
8.  24475  dr. Simona Mencej Bedrač  Farmacija  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  75 
9.  18996  dr. Barbara Mlinar  Farmacija  Raziskovalec  2004 - 2008  48 
10.  05984  dr. Marija Pfeifer  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2004 - 2008  381 
11.  24466  dr. Draženka Pongrac Barlovič  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2008  340 
12.  01989  dr. Janez Preželj  Metabolne in hormonske motnje  Vodja  2004 - 2008  303 
13.  01993  dr. Maja Ravnik-Oblak  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2004 - 2008  229 
14.  21972  Alenka Roš    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
15.  00788  dr. Boštjan Salobir  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2004 - 2008  41 
16.  28525  dr. Aleš Skvarča  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2008  141 
17.  21971  Elizabeta Stepanovič    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  11 
18.  06739  dr. Marjeta Tomažič  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2004 - 2008  113 
19.  25495  dr. Zoran Trošt  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  30 
20.  12151  dr. Vilma Urbančič-Rovan  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2006 - 2008  219 
21.  01996  dr. Matjaž Vrtovec  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2008  79 
22.  19636  Angelca Zver    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  76.701 
2.  0787  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo  Ljubljana  1626973  17.536 
Povzetek
Program je zasnovan na lastnih dolgoletnih izkušnjah in dosežkih na področju kliničnih in laboratorijskih raziskav, ki proučujejo kronične presnovne bolezni, osteoporozo, sladkorno bolezen in sindrom policističnih ovarijev. Osteoporozo bomo proučevali na ravni lokalnih regulatorjev kostne premene (osteoprotegerina, RANKL, RANK, interlevkina 1, TNF katepsina K). Merili bomo ekspresije genov za lokalne regulatorje kostne presnove v tkivnih vzorcih kosti, ki jih bomo pridobili med elektivnimi operacijami pri osteoporoznem zlomu kolka. Istočasno bomo določali v serumu koncentracijo lokalnih regulatorjev in sistemskih hormonov. Cilj raziskave je, da osvetlimo pomen lokalnih regulatorjev za etiopatogenezo osteoporoze. Predpostavljamo, da bomo identificirali serumski označevalec, ki bo v korelaciji z dogajanji v samem kostnem tkivu. Načrtujemo tudi raziskavo vpliva zarodnih mutacij nekaterih odgovornih genov na zdravljenje (farmakogenetika) in na zgodnje odkrivanje oseb s povečanim tveganjem za osteoporozo. Na področju sladkorne bolezni smo do sedaj dokazali, da vsebujejo adipociti pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 večjo količino PC-1, kar vpliva na zmanjšano tirozinsko fosforilacijo insulinskega receptorja, zmanjšano fosforilacijo IRS-1 in zmanjšano aktivnost P-3 kinaze. Vse to lahko pojasni rezistenco celic v perifernih tkivih na insulin. V nadaljevanju raziskave nas zanima, če so mehanizmi insulinske rezistence pri bolnikih s HIV in pri bolnicah s sindrom policističnih ovarijev enaki. Prav pri bolnicah s sindromom policističnih ovarijev nas zanimajo spremembe mehanizma prenosa glukoze v adipocite po zdravljenju z metforminom ali roziglitazonom. Predpostavljamo, da bomo pripomogli k razumevanju etiopatogeneze sindroma policističnega ovarija, ki sloni na insulinski rezistenci. Naš cilj je, da bi razjasnili upravičenost zdravljenja bolnic s sindromom policističnega ovarija s pripravki metformin oz. roziglitazon. Insulinsko rezistenco v povezavi z endotelinom, genskim polimorfizmom za endotelinski sistem in adiponektinom bomo proučevali pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 in začetno ledvično odpovedjo. Zanima nas, če lahko s pravočasnim antihipertenzivnim zdravljenjem znižamo insulinsko rezistenco in izboljšamo funkcijo ledvic. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 se pogosto pojavlja depresija, ki klinično ni prepoznavna. Poleg depresije so pogoste tudi druge psihične motnje, ki jih prav tako običajno spregledamo in zato ne zdravimo. Naključne bolnike v naših ambulantah bomo testirali s CES-D (presejalni test za depresijo) in s testom SCL90 (presejalni test za simptome vseh duševnih motenj).Do rezultatov bomo prišli s prilagojeno interpretacijo obeh testov. Sladkorne bolnike z znaki depresije bomo dodatlno psihološko obravnavali. Pričakujemo, da bomo odkrili vrsto bolnikov, ki jih bomo lahko ustrezno zdravili. Do sedaj teh testov z namenom odkrivanja psihičnih motenj pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 še niso uporabljali.
Pomen za razvoj znanosti
Na področju osteoporoze smo z odkritjem novih polimorfizmov kandidatnih genov za osteoporozo prispevali v mednarodno bazo genskih sprememb, ki pomembno vplivajo na mineralno kostno gostoto (MKG) in posledično na dovzetnost za osteoporozo. Doprinesli smo tudi k razjasnjevanju vpliva teh sprememb na ekspresijo genov, ki kodirajo encime oz. proteine pomembne za kostno presnovo. To znanje prispeva k razjasnjevanju povezav med osteoporozo in genotipskimi variacijami, fenotipom in zunanjimi vzroki. Vse to ima za cilj razvoj najustreznejšega in najbolj racionalnega pristopa k preventivi osteoporoze. Na področju sindroma polcističnih ovarijev (PCOS) smo kot prvi ugotavljali, da je v kaskadi procesov, ki vodijo do ugodnih učinkov zniževanja insulinske rezistence, tudi povečana ekspresija prenašalcev za glukozo. S tem smo prispevali k razjasnjevanju učinkov zdravil za zniževanje insulinske rezistence na celičnem oz. biomolekularnem nivoju. Le-ta se vse pogosteje uporabljajo za zdravljenje tega sindroma. Hkrati smo ugotovili pozitiven učinek tega zdravljenja na endotelno disfunkcijo, ki naj bi bila odraz zgodnjih aterosklerotičnih sprememb na žilju teh bolnic.
Pomen za razvoj Slovenije
Specifika raziskav v medicini je v tem, da nova bazična odkritja ne rezultirajo v takojšnjih neposrednih učinkih. Nova odkritja in objave v uglednih mednarodnih revijah nedvomno prispevajo k prepoznavnosti Slovenije v mednarodni strokovno-raziskovalni sferi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno