Projekti / Programi
Denar in finance po vstopu Slovenije v EU
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
| S181 |
Družboslovje |
Finančna veda |
denar, finance, Slovenija, Evropska unija, finančni sistem, monetarna unija, denarna politika, politika deviznega tečaja, fiskalna politika, finančne institucije, finančni trgi, poslovne finance, vladanje podjetjem, finančni vidiki obnašanja podjetij
Raziskovalci (18)
Organizacije (1)
Povzetek
Osrednja pozornost programske skupine bo v naslednjem srednjeročnem obdobju usmerjena v proučevanje problemov na področju denarja in financ, povezanimi z vstopom Slovenije v EU, s pripravami za vstop v EMU in zatem s članstvom v EMU. Programska skupina si bo s svojim raziskovalnim delom prizadevala dosegati predvsem dva cilja. Kot prvo namerava postati aktiven sestavni del evropskih raziskav s področja denarja in financ. To pomeni, da se bo povezovala z mednarodnimi projekti na njenem področju raziskovanja. Kot drugo namerava raziskovalna skupina tvoriti jedro raziskovanj, analiz, razmišljanj, idej o strateških vprašanjih Slovenije glede denarja in financ, finančnega sistema, finančne strukture. Skupina raziskovalcev te programske skupine bo s tem svojim delom nadalje usposobljena za pripravo teoretičnih osnov za vodenje ekonomske politike (denarne, fiskalne...) Slovenije, neposredno ali posredno preko ustreznih institucij EU in pozneje EMU, ter za finančno upravljanje nefinančnih in finančnih podjetij.
(1) Denar (denarni sistem in denarna politika ter režim deviznega tečaja in politika deviznega tečaja). Sklop vključuje obravnavo monetarnih vidikov in/ali problemov neposredno po vstopu Slovenije v EU, v razdobju od vstopa v EU do uvedbe evra in za obdobje, ki se prične po uvedbi evra. Zanimale nas bodo predvsem spreminjajoče se značilnosti denarne ureditve Slovenije in tem spreminjajočim se značilnostim prilagajana denarna politika. Tudi po vstopu Slovenije v EMU bo potrebno teoretično znanje od denarju in denarni politiki, saj bo Slovenija skupaj z drugimi državami evro območja sodelovala pri vodenju denarne politike ECB. Tesno in/ali neločljivo povezana z denarno politiko je politika deviznega tečaja, to je tečaja evra pri nas, zato bosta tudi politika deviznega tečaja in gibanje deviznega tečaja predmet raziskovanja. Pred nami sta glede deviznega tečaja dva kritična trenutka. Določitev uradnega tečaja tolarja z evrom ob vstopu v ERM2 in določitev tečaja evra v tolarjih ob uvedbi evra in opustitvi tolarja. Pomemben del raziskav bo namenjen temu, kako priti do tega, da bi v obeh kritičnih trenutkih bila zunanja vrednost tolarja čim bližje njegovi ravnovesni vrednosti.
(2) Fiskalni sistem in fiskalna politika ter finance EU. Ta sklop bo v prvem segmentu obravnaval zlasti slovenski sistem davkov in socialnih transferjev, ki se bo v prihodnje spreminjal in prilagajal demografskim spremembam, fiskalnim okoliščinam in pravnemu redu EU. Predvsem vključitev v EU predstavlja dodatno okoliščino, ki bo v veliki meri determinirala nadaljnji razvoj slovenskega fiskalnega sistema. Ob zmanjšanih možnostih vodenja samostojne denarne politike že kmalu po vključitvi v EU in predvsem po vključitvi v EMU, ko denarne politike sploh ne bo, bo predvsem fiskalna politika predstavljala enega pomembnejših mehanizmov nacionalne ekonomske politike. Drugi segment tega sklopa pa bo namenjen proučevanju tako prihodkovnega dela proračuna EU, v katerem še vedno prevladujejo prispevki držav članic, kakor tudi odhodkovnega dela evropskega proračuna, kjer bo poudarek dan analizam strukturnih skladov in učinkovitosti njihove porabe. Glede na aktualnost bližajočih se pogajanj držav članic EU o t.i. novi finančni perspektivi EU za obdobje 2007 – 2013, bo del raziskav namenjen tudi proučevanje različnih možnih alternativ, ki so trenutno v pripravi, ter analizi njihovih posledic za Slovenijo.
(3) Finančni sistem ali finančna struktura Slovenije po vstopu v EU. Osrednji predmet proučevanja bodo procesi integracije slovenskega finančnega sistema v nastajajoči enotni finančni sektor EU. Pri tem bodo ustrezno obravnavani tako denarni kot nedenarni finančni posredniki in vsi segmenti finančnih trgov. Namen raziskav bo osvetliti naslednja vsebinska področja: stabilnost finančnega sistema, konkurenčnost, donosnost in učinkovitost finančnih institucij, tržna struktura v finančnem sektorju ter nadzor in regulativa finančnega sektorja. Posebna pozornost bo namen
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalno delo skupine je bilo usmerjeno v preučevanje z najpomembnejšimi procesi mednarodne ekonomske integracije slovenskega gospodarstva. V delo je bilo vključenih 11 raziskovalcev (brez MR), ki so bili financirani z 1.9 FTE, kar je nekoliko manj kot znaša povprečje skupin za družboslovje (2.4 FTE). Z ožjega področja znanstvenega delovanja je skupina dosegla kumulativno 2540 točk iz znanstvenih objav, 34 objav v skupini 1, so bila 13 citirana v primerljivih revijah. Za primerjavo z ostalimi skupinami z ožjega področja ekonomije kot najbolj relevanten jemljemo podatke na enoto finančnega vložka tj. na enoto FTE. Pri tem je skupina dosegla 1337 točk iz objav na FTE, kar jo uvršča na drugo mesto. S 17.9 objavami na FTE je ravno tako na drugem mestu med skupinami iz področja ekonomije. Glede na kriterij števila citatov na FTE - 6.8 je skupina tretja. Poudariti pa velja, da glede vseh treh kriterijev nadpovprečna za področje ekonomije. Skupina je v okviru preostalih projektov v obdobju 2003 – 2007 pridobila znatna dodatna sredstva financiranja v skupni višini 365.000 €, oziroma skoraj 83% sredstev pridobljenih prek virov ARRS. Z vidika prispevka članov skupine k prenosu znanj na prihodnje generacije velja poudariti, da so člani skupine nosilci številnih dodiplomskih in podiplomskih predmetov na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, med katerimi najdemo tudi take, ki so predmet skupnih programov z drugimi univerzami Evropske unije. Dva člana skupine pa sta kot predavatelja v tujini sodelovala na najvišji možni akademski ravni tj. na doktorskih študijih ekonomije in financ. Celokupno je bilo v okviru skupine opravljeno mentorstvo 123 magisterijem znanosti, 7 doktoratom znanosti in 14 specializacijam. Z vidika raziskovalnega dela na področju financ je skupina je tudi pomembno prispevala k postavitvi Slovenije na svetovni zemljevid. V letu 2007 je namreč organizirala kongres Evropske zveze finančnikov (European Finance Association), ki je osrednjih evropski znanstveni dogodek za raziskave na področju financ. Podobne dogodek se obeta tudi z organizacijo kongresa Evropske zveze računovodij (European Accounting Association) leta 2012. V celoti tako ocenjujemo, da je skupina na raziskovalnem področju ekonomije dosegla nadpovprečne raziskovalne rezultate, ki pa jih je dodatno uspela zelo uspešno integrirati v sodelovanje s slovenskim gospodarstvom ter mednarodnimi raziskovalnimi in razvojnimi projekti. Ocenjujemo, da je skupina dosegla zastavljene cilje na področju razvoja znanosti in znanstvenega udejstvovanja. Skupina je edina skupina na širšem področju družboslovja in ožjem področju ekonomije, ki se ukvarja z znanstveno-raziskovalnim delom na področju denarja in financ. To področje je bilo ključno za dva najpomembnejša ekonomska procesa Slovenije v zadnjem desetletju – vstop v EU in EMU. Članstvo v teh ekonomskih integracijah postavlja našo državo na nove razvojne izzive, ki jih pomembno oblikujejo institucionalne determinante EU. Nadaljnje raziskovalno delo na tem področju je zato velike vrednosti za podjetja, finančne institucije in državo ter njene institucije kot temeljne nosilce razvojnih in stabilizacijskih politik Slovenije v EU.
Pomen za razvoj Slovenije
Skupina je delovala v obdobju, za katerega je značilna izpolnitev dveh ključnih družbeno-ekonomskih ciljev, ki si jih je zadala Slovenija, vstopa v Evropsko unijo (EU) in vstopa v ekonomsko in denarno unijo (EMU). Oba ekonomska integracijska procesa sta pomembno sooblikovala determinante razvoja v Sloveniji. Ocenjujemo, da so člani skupine s svojim delom pomembno prispevali k uspešni uresničitvi obeh zastavljenih ciljev. Prispevek članov skupine k doseganju obeh ciljev in s tem širši pomen skupine za razvoj Slovenije je bil opazen na več področjih. Na raziskovalnem področju so člani skupine prek raziskovanja ekonomske in finančne integracije držav (vključno s Slovenijo), ki se nahajajo v procesu realne konvergence, pomembno prispevali k razvoju kritičnega mišljenja in opozarjali na možne pasti pri vodenju ekonomskih politik pred vstopom v EU in EMU. Na svetovalnem področju so člani skupine prispevali k razvoju Slovenije s projekti na ravni gospodarstva, države in mednarodni ravni. Na ravni gospodarstva so člani skupine pomagali pri oblikovanju razvojnih strategij posameznih ekonomskih panog in podjetij. Na ravni države so člani skupine zagotavljali analitične osnove in prispevali k strateškim usmeritvam ekonomskih politik doma in v odnosu države do EU. Na mednarodni ravni so člani skupine prispevali k oblikovanju razvojne razvojnih alternativ EU. Nenazadnje so posamezni člani skupine prevzemali ključne izvršilne, nadzorne in svetovalne funkcije v državi in v podjetjih, s čimer so neposredno sooblikovali razvoj Slovenije in pomembno pripevali k doseganju obeh zastavljenih družbeno-ekonomskih ciljev. Ocenjujemo, da je skupina dosegla zastavljene cilje pri udejstvovanju pomembnem za širši družbeno-ekonomski razvoj Slovenije.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
