Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Ontogenetski razvoj drže pri gibanju in vloga senzoričnih celic

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   

Koda Veda Področje
B350  Biomedicinske vede  Razvojna biologija, rast (živali), ontogeneza, embriologija 
Ključne besede
Drosophila, gibanje, simetrija drže, ontogeneza, senzorični nevroni, povratna informacija, laserska ablacija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  06989  dr. Andrej Blejec  Matematika  Raziskovalec  2004 - 2007  287 
2.  00691  dr. Andrej Čokl  Biologija  Vodja  2004 - 2007  342 
3.  21501  dr. Petra Pavlovčič  Onkologija  Mladi raziskovalec  2005  19 
4.  15486  dr. Špela Schrader  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2007  26 
5.  05231  dr. Meta Virant Doberlet  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2007  279 
6.  24937  dr. Alenka Žunič Kosi  Biologija  Raziskovalec  2005 - 2007  116 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.256 
Povzetek
Ritmična gibanja (hoja, plavanje, let, plazenje) kontrolirajo živčne mreže v centralnem živčnem sistemu, ki avtonomno generirajo ritmični vzorec aktivnosti in vodijo delovanje mišic. Raziskave enostavnejših nevretenčarskih živčnih sistemov so nam omogočile vpogled v delovanje takšnih generatorjev ritma na nivoju posamičnih identificiranih živčnih celic in njihovih povezav, pokazale pa so tudi pomemben vpliv hormonov in lokalnih živčnih modulatorjev ter povratne senzorične informacije. Osnovni principi delovanja so podobni kot v bolj zapletenih vretenčarskih živčnih sistemih, kjer so šele v zadnjem času opisali zorenje motoričnih vzorcev v zgodnjem ontogenetskem razvoju. Potek zorenja in procesi, ki pri tem sodelujejo, pa so še v veliki meri neznani. V predlaganem projektu želimo opisati spremembe v simetriji gibanja ličink vinske mušice (Drosophila melanogaster) od izleganja do konca prvega larvalnega stadija in poiskati vzporednice z opisanimi spremembami motoričnih vzorcev pri vretenčarjih. Raziskave zorenja motoričnega vzorca na enostavnejšem sistemu (žuželkah), nam bodo omogočile raziskovanje vpliva posamičnih senzoričnih nevronov na ta proces, saj so senzorični nevroni ličinke vinske mušice individualno prepoznavni v živi ličinki. Delo bomo omejili na raziskavo dorzalnega senzoričnega nevrona z bipolarnima dendritoma, ki je zaradi svoje specifične oblike in lege verjeteno neposredno udeležen pri kontroli motorične aktivnosti. Vinska mušica je priznan modelni organizem, ki v dolgoročni perspektivi omogoča natančno disekcijo sprememb v živčnem omrežju tekom ontogenetskega razvoja z uporabo novih molekularno-genetskih metod.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno