Projekti / Programi
Nanostrukturne raziskave posebnih mej v mineralih
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P250 |
Naravoslovno-matematične vede |
Kondenzirane snovi: struktura, termične in mehanske lastnosti, kristalografija, fazno ravnovesje |
minerali, posebne meje, dvojčki, atomarna struktura, transmisijska elektronska mikroskopija
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
19029 |
dr. Nina Daneu |
Materiali |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
423 |
| 2. |
06264 |
dr. Tadej Dolenec |
Geologija |
Vodja |
2004 - 2006 |
483 |
Organizacije (2)
Povzetek
Tako v naravnih kot v umetnih mineralih se pojavljajo posebne meje kot so na primer dvojčične, inverzne ali antifazne meje. Mejna plast koherentno povezuje dve domeni osnovnega kristala, ki sta preko nje v posebnem kristalografskem odnosu. Posebne meje so dvorazsežnostne, navadno monoatomarne plasti, ki imajo drugačno, vendar sorodno atomarno strukturo in kemijsko sestavo, kot jo ima osnovni kristal. Raziskave, ki smo jih doslej izvajali v različnih keramičnih sistemih so pokazale, da so tovrstne posebne meje - kot so inverzne meje v cinkovem oksidu - rastni defekti. Posebne meje imajo poleg specifične strukture in kemijske sestave tudi izrazit vpliv na rast zrn. Spoznanja o vplivu posebnih mej na rast kristalov, ki smo jih pridobili z raziskavami različnih sintetskih materialov, kjer lahko kontroliramo pogoje rasti, bomo skušali potrditi pri naravnih mineralih, kjer pogoji nastanka posebnih mej v kristalih niso poznani. V naravnih mineralih, ki nastajajo v kemijsko in fizikalno spremenljivih okoljih so posebne meje še posebej pogoste. Med posebnimi mejami, ki se pojavljajo v mineralih morfološko najbolj izstopajo dvojčki, ki imajo zaradi svojih kristalografskih zakonitosti značilne vpadne kote. Poleg dvojčičnih mej poznamo tudi druge posebne meje, ki manj izrazito modificirajo izgled kristalov. Med njimi velja omeniti nizkokotne nagibne meje, ki povzročijo morfološko zvijanje kristalov (gwindel). Posebne meje lahko nastopajo posamično ali v skupinah. Posamične dvojčične meje so lahko kontaktne (rutil) ali interpenetracijske (fluorit), če pa se dvojčki pojavljajo v skupinah jih imenujemo polisintetski dvojčki (albit). Vzroki za nastanek rastnih dvojčkov v mineralih niso poznani in jih pogosto pripisujejo naključnemu zraščanju dveh ali več kristalov pod določenimi simetrijskimi zakoni. Z raziskavami dvojčičnih mej na atomarnem nivoju bomo poiskali vzrok za nastanek dvojčkov v naravnih mineralih. V tem sklopu raziskav bomo obdelali različne tipe dvojčkov v mineralih z različno strukturo, kot so na primer rutil, fluorit, pirit, kalcit, cerussit, hialofan, stavrolit in drugi.
