Projekti / Programi
Maloserijska proizvodnja pločevinskih mezo komponent
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.10.00 |
Tehnika |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
|
Koda |
Veda |
Področje |
T130 |
Tehnološke vede |
Produkcijska tehnologija |
preoblikovanje, maloserijska proizvodnja, alternativni postopki preoblikovanja, inkrementalni proces, pločevina
Raziskovalci (21)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
24246 |
dr. Boštjan Berginc |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Mladi raziskovalec |
2004 - 2007 |
31 |
2. |
07586 |
mag. Boris Blažič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
0 |
3. |
26072 |
Marko Cedilnik |
Konstruiranje |
Raziskovalec |
2005 - 2007 |
36 |
4. |
15695 |
dr. Gašper Gantar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2005 |
286 |
5. |
25369 |
dr. Aleš Hančič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Tehnični sodelavec |
2005 |
103 |
6. |
09006 |
dr. Mihael Junkar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
552 |
7. |
24419 |
Boštjan Juriševič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
62 |
8. |
05911 |
dr. Zlatko Kampuš |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
326 |
9. |
06883 |
dr. Janez Kopač |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
1.837 |
10. |
17076 |
dr. Davorin Kramar |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2005 |
447 |
11. |
00807 |
dr. Karl Kuzman |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Vodja |
2004 - 2007 |
929 |
12. |
12957 |
dr. Tomaž Pepelnjak |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
431 |
13. |
17999 |
Matjaž Rot |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2007 |
175 |
14. |
21774 |
dr. Darja Rupnik Poklukar |
Matematika |
Raziskovalec |
2006 - 2007 |
57 |
15. |
18044 |
Marko Sedej |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2007 |
6 |
16. |
09001 |
dr. Mirko Soković |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
1.076 |
17. |
20358 |
mag. Andrej Stepišnik |
Mehanika |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
12 |
18. |
09451 |
mag. Stanko Stepišnik |
Mehanika |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
69 |
19. |
21633 |
mag. Borut Sterle |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2004 |
27 |
20. |
18001 |
Darko Švetak |
|
Raziskovalec |
2004 |
86 |
21. |
18553 |
dr. Joško Valentinčič |
Proizvodne tehnologije in sistemi |
Raziskovalec |
2006 - 2007 |
444 |
Organizacije (2)
Povzetek
Sodobna industrija prototipnih in maloserijskih izdelkov iz pločevine se mora v veliki meri hitro prilagajati zahtevam tržišča. V ta namen se išče nove postopke in koncepte izdelave za celovitejšo, hitrejšo in učinkovitejšo proizvodnjo izdelkov s katerimi lahko v čim krajšem času izdelamo čim zahtevnejše komponente.
Eden takih alternativnih preobikovalnih konceptov je inkrementalno preoblikovanje pločevine. Bistvene prednosti inkrementalnega preoblikovanja pred preoblikovanjem s konvencionalnimi geometrijsko zahtevnimi orodji v eni ali več fazah je zelo enostavna geometrija poceni orodja in postopno preoblikovanje do končne geometrije. Zaradi postopnega preoblikovanja so v nateznem področju obremenitev preoblikovanca meje preoblikovalnosti materiala, podane s krivuljami mejnih deformacij, bistveno višje od meja pri konvencionalnem preolikovanju. Dodatna prednost inkrementalnega preoblikovanja je delo brez mazalno-hladilnih sredstev, ki so pogosto ekološko oporečna.
Alternativna tehnologija inkrementalnega preoblikovanja je preoblikovanje z vodnim curkom, pri katerem so pogoji še ugodnejši kot pri inkrementalnem preoblikovanju s fiksno geometrijo orodja. Sprotno hlajenje preoblikovalne cone in preoblikovanje s silo curka ne segrevata materiala, kar je posebej pomembno pri materialih, ki jih segrevanje dodatno utrjuje.
V projektu bodo raziskane možnosti uporabe inkrementalnega preoblikovanja s fiksno geometrijo orodja ter preoblikovanje z vodnim curkom. Obe tehnologiji bosta na testnih izdelkih primerjani s preoblikovanjem v konvencionalnem orodju. Izbrani bodo materiali primerni za inkrementalno preoblikovanje ter analizirane tehnološke meje preoblikovalnosti analiziranih materialov.
Analize inkrementalnega preoblikovanja s fiksno geometrijo orodja in z vodnim curkom bodo vključevale določitev konfiguracije obdelovalnega sistema za izbrane materiale in debeline materialov, optimalne strategije obdelave kot je kinematika gibanja orodja in izbiro optimalnih procesnih parametrov (pomiki, hitrosti orodja...)
Vse raziskave bodo opravljene na nivoju mezo komponent, v zaključni fazi projekta pa bodo podane smernice uporabe inkrementalnega preoblikovanja tudi za ostala velikostna področja uporabe analiziranega postopka.